Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred devetimi leti, potem ko sta se dvakrat udeležila jadralske regate čez Atlantik, sta Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek stopila na podjetniško pot. Vsak s svojim prenosnim računalnikom sta se enkrat na teden dobivala v lokalu in se dogovorila, kaj bosta tisti teden delala. Danes se njuno podjetje lahko pohvali, da je zadnji model od treh njihovih jadrnic, ki jih projektirajo, izdelujejo in prodajajo, postala evropska jadrnica leta.
V petih kategorijah nagrad, ki so jih pred kratkim podelili na največjem mednarodnem sejmu plovil in opreme za plovila v Düsseldorfu, je bilo podjetje Seacsape edini prejemnik, ki ni iz Francije, po besedah direktorja Andraža Mihelina najnaprednejše države na tem področju. »Naše jadrnice so že prejele podobne nazive v več državah, ta nagrada in dejstvo, da imamo zdaj že dve priznanji za evropsko jadrnico leta, še enkrat pa smo bili nominirani, pa sta za našo blagovno znamko neprecenljiva,« je poudaril Mihelin, da jih to pelje do uresničitve cilja: postati najprepoznavnejša blagovna znamka med športno-potovalnimi jadrnicami na svetu.
Zagovarjajo, da uporabnikom – rekreativcem – s svojim izdelkom prodajajo drugačen tip jadranja, kot ga ponuja konkurenca. »Po našem mnenju jadrnica dela dobro, če jadralca neposredno poveže z vodo in vetrom. Manj ko jo med jadranjem opazi, boljša je, in bolj, ko se mora ukvarjati z njo, slabša je. Verjamemo, da so naše barke v tem boljše od konkurence, da so bolj ergonomske, stabilnejše, učinkovito pretvarjajo veter v premikanje, manj je upora, nagibanja,« je argumentiral Mihelin in dodal, da mora biti izkušnja jadranja za uporabnika dovolj neposredna, kakovostna in iskrena, da ne potrebuje fizičnih spominov, enako pa velja tudi za dogodke – tekmovanja, izobraževanja –, ki jih organizirajo za kupce.
Kristian Hajnšek, ki je v Seascapu vodja proizvodnje, je dejal, da sta s poslovnim partnerjem videla priložnost na, po njuni oceni, zastarelem in togem tradicionalnem navtičnem trgu. Medtem ko se je v športnem jadranju v zadnjih 20 letih zgodila prava revolucija, je rekreativno ostalo na ravni izpred 30 let. »Tu se odpira prostor za avantgardne ladjedelnice, kakršna je naša, ki niso vezane na tradicijo, generacije kupcev, ki so kupovale točno določen izdelek,« je poudaril Hajnšek.
Prednost za tiste
Kupci dva-, štiri- in šest-posteljnih jadrnic, ki stanejo od 25.000 do 75.000 evrov – to so aktivni posamezniki srednjega razreda, ki so pripravljeni odšteti nekaj desettisočakov za športno dejavnost po službi in hočejo z njo seznaniti tudi svoje malčke, vključiti vso družino – pričakujejo prav to: kakovostno in pristno izkušnjo na morju, je še dejal direktor Seascapa. Zato v podjetju pri razvoju izdelka veliko pozornost namenjajo dizajnu – ki nikakor ne pomeni oblikovanje, ampak načrtovanje – in skrbi za lastnike. Kot trdita sogovornika, ki sta po dokapitalizaciji podjetja, s katero je v lastništvo vstopilo še nekaj solastnikov, skupaj obdržala 51-odstotni delež, se po dizajnu izdelki razlikujejo na trgu. Bistvo te dejavnosti ni, da se podjetje potem, ko naredi izdelek, poveže z oblikovalcem, ki naj poskrbi, da bo »izdelek lepše videti«. Potrditev, da to ni primerno, ampak da je to orodje, ki pomaga iskati odgovore na probleme, ki jih podjetje rešuje z izdelkom, sta dobila tudi z lanskim sodelovanjem v kompetenčnem centru za oblikovalski menedžment.
»Pri razvoju jadrnic smo večino časa porabili za to, da smo ugotovili, kateri so problemi, ki jih hočemo rešiti. Na primer, pri večji barki, ki je namenjena družinskemu jadranju, smo razmišljali o tem, da je treba rešiti vprašanje funkcionalnega stranišča. Samo tako je mogoče prepričati ljudi, da na ta način skupaj preživijo prosti čas,« je poudaril Hajnšek, Mihelin pa je ponazoril, da so skupaj z oblikovalskim podjetjem iskali rešitve za shranjevalne prostore. Izdelali so kakih 15 prototipov, preden so bili zadovoljni z rešitvijo.
Ponuditi več kot izdelek
Ključno za uspeh blagovne znamke je, da uporabnikom ponudiš več kot izdelek, so ugotovili v Seascapu, in to začeli sistematično graditi. Tako na primer ponujajo aplikacije, ki z ustrezno sledilno opremo omogočajo izvedbo e-izzivov, denimo, kako hitro prejadraš 500-metrsko razdaljo. Sodelujejo lahko vsi lastniki, podatki pa se zapisujejo, tako da izziv ni povezan z lokacijo in časom.
Po slabi izkušnji na začetku poslovne poti, ko sta se podjetnika odločila za poslovni model s podizvajalci, ki so pod težo naročil večinoma hitro klonili, sta se odločila za proizvodnjo pod lastno streho. Z nekaterimi sodelujejo še vedno, je povedala Lidija Zaletel, ki je prevzela operativno vodenje podjetja, skrbi za poslovni vidik, kadre ipd. Z rastjo se širijo potrebe po proizvodnih prostorih, tako da zdaj proizvodnja teče na lokacijah pri Ambrusu, v Ljubljani, na Jesenicah. Tako iščejo dovolj veliko zemljišče, kjer bodo lahko postavili celotno podjetje.
Kupce imajo po vsem svetu, ključni trgi pa so Nemčija, Francija, ZDA, merijo tudi na Japonsko, kjer je že več njihovih jadrnic, kot denimo v Italiji, je povedala Zaletelova. Najmanjše jadrnice kupujejo tudi Slovenci – pri nas jih je menda od 350 izdelanih ostalo približno 25 – in pričakujejo, da bo zanimanje tudi za najnovejšo, pravkar nagrajeno srednjo po velikosti.
