Tiskane izdaje
Iz krogov blizu upnikom trboveljske STTIM, družbe v lasti energetskega lobista Petra Kotarja in njegovega sina Boštjana, prihaja vse več namigov, da poenostavljena prisilna poravnava, s katero bi navadnim upnikom do leta 2020 poplačali le četrtino terjatev, najbrž ne bo uspela. Potrdil je ne bo niti Gabrijel Brezovar, prvi s seznama 280 upnikov.
Terjatev Gabrijela Brezovarja oziroma njegove družbe MTO v višini 808.000 evrov je najvišja med sicer kar 4,38 milijona navadnimi terjatvami. Če na začetku postopka, ki se je začel septembra lani, Brezovar še ni vedel, kako se bo odločil oziroma je bil pripravljen povedati le to, da je z 808 tisočaki jamčil za odkup terjatev do ene Kotarjevih družb, se je zdaj, ko se rok za odločitev izteka, odločil upoštevati mnenje finančnega svetovalca.
Za Delo je povedal, da mu ta »za zdaj odsvetuje potrjevanje prisilne poravnave, ker da v tem trenutku to ni pametno«. Ali to pomeni, da prisilna poravnava ne bo izglasovana, in da nad STTIM visi grožnja stečaja, Brezovar ni hotel špekulirati. »Odvisno od tega, kako se bodo odločili drugi upniki,« je dejal. Da bi bila prisilna poravnava izglasovana, jo mora potrditi polovica upnikov, kar pa je malo verjetno, pravi naš vir.
Dolgovi delavcem za plače
V STTIM neuradnih informacij včeraj ni bilo mogoče preveriti, prokurist Matej Kordelič je dejal, da ni pravi naslov za te zadeve. Direktorica STTIM Barbara Kranjec je v načrtu finančnega prestrukturiranja sicer omenila tudi možnost stečaja. V tem primeru navadni upniki ne bi dobili ničesar, vse bi pobrali prednostne terjatve in stroški postopka, je zapisala.
Septembra je okrog 70 delavcem STTIM dolgovala za tri mesece plač in nadomestil plač oziroma skupaj 366 tisočakov, Kotarjevi ljubljanski družbi Sol Intercontinental, od katere ima STTIM v najemu prostore in stroje, 272 tisočakov, Fursu pa 88.000 evrov ... Te in terjatve delavcev so zavarovane z ločitveno oziroma izločitveno pravico.
Agonija delavcev, ki so že mesece na robu preživetja, po štirih mesecih od uvedbe postopka ni nič manjša. Ljudje se zatekajo v bolniški stalež, družbo v velikem številu zapuščajo, zaradi česar trpi tudi izvedba poslov. Od lanskih 70 neuradno vztraja še dobrih 40 ljudi. Po Brezovarjevih besedah imajo tekoče obveznosti poravnane oziroma naj bi decembrsko plačo prejeli ta mesec, po podatkih našega vira pa so od septembra dobili le eno celo mesečno plačo, druge pa le pol.
Smeli načrti
Čeprav je STTIM nazadnje pozitivno poslovala leta 2011, v naslednjih treh letih pa ustvarila skupaj 3,8 milijona evrov izgube, so projekcije poslovanja v načrtu finančnega prestrukturiranja smelo zastavljene: za leto 2015 bo poslovni izid še negativen v višini 1,2 milijona evrov, predvidevajo, nato pa naj bi do konca trajanja prisilne poravnave, to je do vključno leta 2020, prihodki in dobiček le še naraščali. Leta 2020 bi poslovni izid znašal že dobrih 400 tisočakov. Delavci pa, kot pravijo, dvomijo, da bo sedanje vodstvo sposobno doseči sicer dobro zastavljen načrt.
