Prodaja Aerodroma Maribor očitno zgolj pobožna želja

Maribor – »Morda bo kupec jutri nakazal denar, morda bo Aerodrom Maribor tudi čez pet let še v naši lasti,« je včeraj za Delo dejal predsednik uprave Delavske hranilnice Dušan Grlica. Priznava, da je, da je bila novica o dokončni prodaji pred dvema mesecema nekoliko prenagljena, a da je pogodba še vedno veljavna in čakajo na njeno realizacijo.

Njegov predhodnik Jože Stegne, ki je pred kratkim zapustil mesto predsednika uprave, je sredi junija vehementno sporočil, da je bila sklenjena pogodbena prodaja Aerodroma Maribor, za katerega naj bi iztržili od štiri do pet milijonov evrov. Stegne takrat ni hotel razkriti, kdo je skrivnostni kupec, ker, kot je dejal, bodo podrobnosti kmalu znane. Mediji so ugibali o Kitajcih, Rusih, Američanih ali Kuvajtčanih, vendar je že očitno, da zavezujoča ponudba ni bila podpisana in da potencialni kupec kupnine ni plačal v dogovorjenem roku.

»Ničesar si nismo izmislili, tudi sam sem bil med podpisniki pogodbe,« je včeraj dejal Grlica, ki zavrača pomisleke, da so novico o prodaji predstavili zaradi boljšega vtisa o poslovanju banke pred junijsko skupščino in da bi utišali kritike, da je bil nakup Aerodroma Maribor zgrešena naložba. Po njegovih besedah so bili pogovori z investitorjem zelo resni, dosegli so dogovor, vendar pogodbeni partner denarja ni nakazal, še vedno pa se lahko zgodi, da bo plačilo nakazano.

»Interesentov zelo veliko«

Vsekakor je Aerodrom Maribor še naprej naprodaj in po zagotovilih Grlice je zanj zelo veliko interesentov. Pravi, da dokler posel ne bo sklenjen, o podrobnostih ne bo govoril, ker da bi s tem lahko ogrozili pogajanja. Grlica je kritičen na račun države, ki bi se po njegovem mnenju morala končno odločiti, kaj želi z letališčema v Mariboru in Portorožu, predvsem pa bi morala urediti nejasnosti glede koncesij, saj tako dolgoročno ni mogoče poslovati.

Mariborsko letališče letos praznuje 40-letnico odprtja, vendar razlogov za praznovanje ni, saj po osamosvojitvi ni nikoli več zaživelo. Leta 2001 je šlo podjetje Aerodrom Maribor v stečaj, leto pozneje ga je kupil Prevent, naslednji lastnik je bil Aviofun, ki je zanj plačal le 700.000 evrov, predlani pa se je za nakup odločila Delavska hranilnica. Njihovi načrti so bili takrat zelo velikopotezni, Jože Stegne je banko predstavljal kot dolgoročnega lastnika z vizijo in ambicioznim poslovnim načrtom, vendar je bilo kmalu jasno, da ga bodo poskušali čim prej prodati.

V »mrtvo« letališče država vložila 16 milijonov

A pri tem ne gre zgolj za naložbo Delavske hranilnice, letališče ni zgolj neobvezni portfelj, ampak pomembna lokalna, regionalna in državna infrastrukura. Država je v zadnjih letih za obnovo in rekonstrukcijo namenila okoli 16 milijonov evrov, pred dvema letoma so odprli nov potniški terminal, kljub temu pa je poslovanje še vedno zelo skromno. Direktor Aerodroma Maribor Ladislav Brolih je včeraj dejal, da letos beležijo za polovico večji obseg tovornega prometa kot lani, a imajo hkrati pol manj potnikov.

Levji delež pri številu potnikov je namreč lani prispevala redna linija do Londona, ki pa je v Adrii Airways kljub solidnim rezultatom letos niso hoteli obnoviti. Nič tudi ne kaže, da bi kmalu vzpostavili napovedane redne linije z Düsseldorfom, špansko Girono, Splitom ali Prištino, saj letalo boeing 737-300 nemške letalske družbe Express Airways zaradi težav z registracijo še vedno ni stacionirano v Mariboru. Brolih pravi, da naj bi letalo zdaj registrirali v Romuniji, kdaj bi lahko začelo leteti, pa ni znal napovedati.

Z mariborskega letališča so v poletni sezoni poleg posameznih čarterskih letov uresničili le lete v Grčijo oziroma na Krf, Kreto in Rodos, vendar bo izkupiček zelo skromen in bo komaj zadostoval, da se prebijejo skozi zimo.