Prodaja Mercatorja: protesti in pisma v znamenje podpore dobaviteljem

Ljubljana, Zagreb – Uvod v teden, ko naj bi bila sprejeta odločitev o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, je bil v znamenju napovedi črnega scenarija za Mercatorjeve dobavitelje. Slovenski kmetje, ki Mercatorju prodajo večino svojih izdelkov, so pred NLB in magistratom protestirali proti tej prodaji.

Dobavitelji sadja in zelenjave se bojijo, da jih bo Agrokor ob morebitnem nakupu Mercatorja sčasoma nadomestil s hrvaškimi ponudniki. Ker mnogi svoje izdelke prodajajo izključno Mercatorju, jih je strah za obstoj.

Pismo o nasprotovanju prodaje največjega slovenskega trgovca so osebno izročili generalnemu sekretarju NLB Samu Nučiču in najverjetnejšemu mandatarju Zoranu Jankoviću, elektronsko pa še premieru Borutu Pahorju. Nučič je protestnike sicer razumel, a se mu je zdel tak pritisk čuden način poskusa vplivanja na poslovanje NLB. Poudaril je, da je NLB sprejela strategijo odprodaje svojih naložb, katere del je tudi prodaja Mercatorja, in da bo v skladu s strategijo tudi ravnala. Pismo bo predložil upravi in nadzornemu svetu banke.

Zoranu Jankoviću pa protest pomeni priznanje za njegovo preteklo delo, ko je bil na čelu Mercatorja. »Veseli me, da ste končno priznali, da sem takrat začel delati dobro za domače kmete,« je povedal. Kot predsednik vlade bo predlagal, da vrtci, šole in zdravstvene ustanove odkupijo več slovenskega sadja in zelenjave. A kot je za Delo povedal Tomaž Šinigoj, eden izmed pobudnikov shoda, takšen ukrep ne bi mogel nadomestiti povpraševanja iz Mercatorja, saj so omenjene ustanove manjši porabniki.

Korespondenca 
na vladni ravni

Ministra za finance Franc Križanič in za kmetijstvo Dejan Židan sta Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pisno izrazila zaskrbljenost zaradi nameravane prodaje Mercatorja Agrokorju, ker da bi to imelo »velike negativne posledice za slovensko kmetijstvo, živilskopredelovalno industrijo, bančni trg, BDP, trg dela in posledično na javnofinančni primanjkljaj«. Po podatkih MF ima Mercator v Sloveniji namreč 43-odstotni tržni delež v prodaji hrane in več kot 23.000 zaposlenih, v strukturi živil pa močno prevladujejo izdelki domačega izvora. Zato naj bi država opredelila naložbo v Mercatorju kot strateško. Če namreč pride do prevzema, bi Agrokor, meni minister, umaknil slovenske izdelke s polic, dobavitelji oziroma predelovalci pa bi ostali brez prodajnega kanala. Zato AUKN predlaga, naj stori vse potrebno za zaščito družbe in slovenske živilskopredelovalne industrije.

Židan razmišlja enako. Opozoril pa je tudi, da Agrokor zaradi presežnih proizvodnih zmogljivosti išče nove trge in da bi v Slovenijo postopno vključeval svoje izdelke, najprej uveljavljene blagovne znamke, zaradi česar bi se sedanji tržni delež slovenskih izdelkov v Mercatorju sčasoma za polovico zmanjšal. To bi lahko vodilo do razpada slovenske preskrbne verige.

Pismi je AUKN poslala upravama NLB in NKBM. Dodala je, da spoštuje pristojnosti in odgovornost organov družb: posle vodi poslovodstvo. Da pa tedaj, ko je za posamezno odločitev potrebno soglasje NS (in ga ta, denimo, zavrne), poslovodstvo lahko prepusti odločitev skupščini. Če bi se to zgodilo v primeru odločitve o prodaji Mercatorja, bi AUKN kot delničarka zahtevala predhodno celovito analizo posledic prodaje in presojo strateškega pomena te naložbe.

Za danes je Sindikat delavcev trgovine Slovenije pred poslopjem vlade organiziral »protestni shod proti nameravani škodljivi prodaji Mercatorja«, o prodaji deležev Mercatorja pa bodo predvidoma razpravljali tudi nadzorni sveti NLB, NKBM in Skupine Pivovarne Laško ter Mercatorja.

V Laškem z odločitvijo 
ne bodo hiteli

Prodaja Mercatorja bo danes glavna tema tudi na seji NS Pivovarne Laško. Pred današnjo sejo je mogoče v kuloarjih slišati marsikaj: da dokončne odločitve danes zagotovo še ne bo pa tudi to, da bosta uprava in nadzorni svet dokončno odločitev o prodaji zaupala skupščini, torej svojim delničarjem.

Po nekaterih interpretacijah se bodo uprava in nadzorniki s prenosom odločanja na delničarje (največji delničar pivovarne so sicer banke) menda zavarovali za primer, če bi bilo naknadno ugotovljeno, da je bila prodaja škodljiv posel za pivovarno. To možnost v svojem v 263. členu dopušča tudi zakon o gospodarskih družbah: »Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.« Opozoriti pa je treba, da Pivovarna Laško za prodajo ne potrebuje soglasja delničarjev, potrebuje pa ga Union, saj morebitna prodaja presega 25 odstotkov njegovega premoženja. Pri ceni 221 evrov za delnico bi skupina Laško iztržila dobrih 194 milijonov evrov, Union pa od tega 102,6 milijona evrov.

Ker je Laško močno zadolženo, v navezi z Mercatorjem pa je tako rekoč neprodajljivo, pravzaprav ni dvomov, da bo uprava nadzornikom danes predlagala prodajo deleža v Mercatorju. Predsednik NS Pivovarne Vladimir Malenkovič je dejal le, da z odločitvijo ne bodo hiteli, »kakršen koli bo predlog uprave«.

Predsednik društva malih delničarjev Rajko Stankovič se zaveda, da morebitna ustavitev osmega poskusa prodaje Mercatorja ne bi naletela na odobravanje v strokovni javnosti, a hkrati opozarja, da tudi hitenje s prodajo, ne da bi bili prej odpravljeni vsi dvomi o finančni transakciji, ni dobro. »Ne predstavljam si namreč novega lastnika Mercatorja, da bi lahko dosegal sinergije v okolju, v katerem mu nasprotujejo politika, dobavitelji in zaposleni.« Opozoril je tudi na veliko odgovornost članov nadzornih svetov vseh vpletenih družb, »saj morebitni spregled drobnega tiska v pogodbah lahko pomeni velikansko škodo, tako za Mercator kot za družbe, ki jih upravljajo«, je poudaril Stankovič.

Hrvati svarijo Slovenijo 
pred »vampirjem«

Pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu je potekala nenavadna manifestacija. Znani hrvaški civilnodružbeni organizaciji, Državljanska akcija in Družbena mreža državljanov, sta s protestom namreč hoteli Slovenijo opozoriti pred Agrokorjem, »zlom, ki prihaja s Hrvaške«.

Veleposlaništvo naše države oziroma »naše prijateljske Slovenije«, kakor so zapisali v obeh organizacijah, je obiskalo okoli 15 aktivistov, ki so razvili dva transparenta, s katerima opozarjajo na »velikega škodljivca Agrokor in pošast imenovano Todorić«, ki kupuje slovenski Mercator. »K vam prihaja generator nelikvidnosti« in »Karcinom se širi na Deželo, metastaze prehajajo mejo« sta dve opozorili, zapisani na transparentih.

»Pred veleposlaništvom smo bili zaradi prijateljstva. Hoteli smo jih opozoriti, da k njim prihaja veliki škodljivec. Pošast, imenovana Todorić (Ivica Todorić, lastnik Agrokorja), namreč kupuje Mercator. Upamo, da naši dragi prijatelji ne bodo dovolili, da bi tudi pri njih pobiral kredite ter namesto proizvodnje pobiral milijone od državljanov Slovenije za svoje jadrnice in jih spravljal na osebne račune,« so zapisali na letaku, namenjenemu veleposlaništvu.

»Dragi prijatelji in sosedje, ta vampir je željan krvi. Ne dovolite mu, da začne sesati kri v vaši družbi. Mi se bomo potrudili, da ga izločimo iz našega krvnega obtoka,« so še zapisali.