Tiskane izdaje
Ljubljana – Odločba, s katero je urad za varstvo konkurence leta 2011 devetim lastnikom Mercatorja v času prodaje Agrokorju prepovedal razpolaganje z delnicami brez regulatorjevega soglasja, je nezakonita. Tako je v sodbi z začetka oktobra odločilo vrhovno sodišče.
Sodno varstvo so zahtevale tri družbe iz Skupine Pivovarna Laško in tri banke (NLB, NKBM in Banka Celje). Tožile so Javno agencijo za varstvo konkurence (takrat Urad RS za varstvo konkurence, ki ga je vodil Damjan Matičič). Izpodbijale so omenjeno odločbo urada, NKBM in Banka Celje pa še sklepa o uvedbi postopka presoje skladnosti koncentracije in o delni ustavitvi postopka. Kaj torej razsodba prinaša tožnikom in kaj pomeni za regulatorja? Vrhovno sodišče ni presojalo vsebine odločbe, saj je ugotavljanje skladnosti koncentracije kasneje ustavil sam urad. Senat pod vodstvom sodnika Miodraga Đorđevića se je obregnil ob postopek, ki ga je vodil Damjan Matičič. Sodišče je razsodilo, da urad ni pravilno izkazal pristojnosti za presojo skladnosti koncentracije, saj pred tem ni ugotovil, ali koncentracija sodi v jurisdikcijo EU. Ker pa je protipravnost odločbe dokazana, je to lahko korak bliže k ugodni rešitvi odškodninskih tožb, ki jih je vložila Skupina Laško.
Dogajanje v letu 2011 je bilo v znamenju prodaje Mercatorja. Februarja so svoj skoraj četrtinski paket delnic z javnim zbiranjem ponudb v prodajo spet ponudile družbe Skupine Laško, kot najverjetnejši potencialni kupec pa se je pojavljal hrvaški Agrokor. Ker je bil delež pod prevzemnim pragom, prodajalec za svoj posel ni potreboval soglasja varuha konkurence.
Na barikadah proti prodaji Agrokorju pa so bili številni politiki, velik del javnosti, Mercatorjevi dobavitelji, sindikati, poteze, ki bi odvrnile hrvaškega konkurenta, pa je vlekla tudi uprava ciljne družbe. Malo pozneje, sredi leta, je dozorela odločitev za prodajo pivovarskih deležev Mercatorja skupaj z deleži, ki so jih prej posamično prodale banke, oziroma za pregleden mednarodni razpis in ustanovitev prodajnega konzorcija, ki bi ponudil več kot 50-odstotni delež Mercatorja.
Matičič prižge rdečo
V razgreto dogajanje v prvih mesecih leta je posegel varuh konkurence Damjan Matičič. S sklepom je konec marca 2011 po uradni dolžnosti uvedel postopek presoje skladnosti koncentracije proti NLB, banko Unicredit, NKBM, Gorenjsko banko, Abanko Vipo, Banko Koper in Banko Celje, ker da je z nameravano skupno prodajo Mercatorja izkazana verjetnost, da se je zgodila koncentracija, ki je podrejena določbam zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Po zakonu bi morala podjetja koncentracijo sama priglasiti uradu, a je niso. Za Banko Koper in Unicredit je urad mesec dni pozneje postopek ustavil; najbrž zato, ker sta banki podružnici skupin Intesa Sanpaolo in Unicredit ter bi zanju veljala obravnava evropske komisije.
Ker je nato z odločbo, izdano 26. aprila, ugotovil, da koncentracija je podrejena pravilom zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, je šestim bankam, poleg njih pa še družbam iz Skupine Laško (Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski) prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja brez svojega predhodnega soglasja, in sicer z veljavnostjo do odločitve o skladnosti koncentracije. Te odločbe v javnem arhivu na spletnih straneh sedanje agencije za varstvo konkurence – presenetljivo – ni, objavljena pa je odločba s konca avgusta 2011 – s popolnoma nasprotnim izrekom: urad je ugotovil, da priglašena transakcija (sporazum o skupni prodaji delnic Mercatorja) ni podrejena določbam prej omenjenega zakona. S tem je po mnenju dobro obveščenih hotel popraviti očitno napako in se izogniti presoji (ne)zakonitosti odločbe. A priložnost laščanov za samostojno prodajo Mercatorja je bila takrat že mimo.
Še en propadli poskus
Ob zamrznitvi razpolagalnih pravic se je v javnosti ugibalo, ali ta varuhova poteza lahko prepreči prodajo Mercatorja Agrokorju oziroma ali je država, ki je takrat temu poslu neprikrito nasprotovala, stegnila svoje lovke čez urad za varstvo konkurence. Banke so se na varuhovo odločbo hitro odzvale. Na za ta namen sklicanem sestanku so Matičiču poskušale pojasniti, da pravzaprav poskušajo izstopiti iz Mercatorja, ne pa izvajati skupne kontrole nad podjetjem. Za to pa seveda potrebujejo proste roke pri prodaji. Nekatere izmed njih so se obrnile tudi na vrhovno sodišče. Matičič jim je pojasnil, da urad načelno ne nasprotuje prodaji Mercatorja, da pa mora proučiti, ali bi banke s sporazumom lahko kršile konkurenčna pravila. Zoper odločbo varuha so se pritožile tudi Pivovarna Laško, Union in Radenska.
Prodaja malo manj kot četrtine Mercatorja (ki so ga ponujale pivovarske družbe) ni uspela. Po uradnem tolmačenju laščanov je nadzorni svet pivovarne odločil, da ponudbe Agrokorja ne sprejme zaradi nastalih okoliščin: ker »zaradi odločbe UVK o presoji skladnosti koncentracije in sklepa vrhovnega sodišča o zavrnitvi začasne odredbe do nadaljnjega ne more razpolagati z delnicami družbe Mercator, zato tudi ne more izpolniti svojega dela obveznosti glede preknjižbe delnic Mercatorja«.
Odškodninska tožba
Dobro leto dni pozneje, potem ko se je neuspešno končal tudi naslednji poskus prodaje Mercatorja, tokrat v okviru konzorcija skupaj z bankami, je Skupina Laško vložila odškodninske tožbe proti državi in odgovorni osebi, direktorja UVK zaradi protipravne preprečitve prodaje delnic Mercatorja leta 2011. Samo dotlej naj bi zaradi neprodaje utrpela za približno 60 milijonov evrov škode. Epiloga te tožbe še ni, po mnenju poznavalcev pa je vrhovno sodišče s tem, ko je potrdilo nezakonitost odločbe in protipravnost ravnanja urada ter takratnega varuha konkurence (kar je element odškodninske odgovornosti), postavilo tožnike korak bliže k (ugodni) rešitvi odškodninske tožbe.
Laščani v odškodninski tožbi zatrjujejo, da je urad vlekel omenjene poteze naklepno, da bi preprečil prodajo Mercatorja. Odkriti so hoteli tudi, kdo od uslužbencev na uradu je pisal sporno odločbo, a so bili pri tem neuspešni. Znesek odškodnine, ki so jo zahtevali, je razlika med 221 evri za delnico, kolikor je Pivovarni Laško ponujal Ivica Todorić, in tržno ceno delnice v času vložitve tožbe. Danes bi bila torej še precej višja.
Skopi komentarji
Damjan Matičič za komentar odločitve sodišča ni bil dosegljiv, sedanji varuh konkurence Andrej Krašek pa je potrdil zgolj, da je agencija za varstvo konkurence sodbo prejela. Iz Pivovarne Laško so na naša vprašanja odgovorili, da sodba vrhovnega sodišča potrjuje stališče Pivovarne Laško, da je šlo za protipravno ravnanje takratnega UVK in njegovega direktorja. Sodbo bodo posredovali sodišču, ki obravnava odškodninske zahtevke Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske proti Republiki Sloveniji oziroma UVK in njegovemu direktorju, vložene zaradi po mnenju tožnic protipravne preprečitve prodaje delnic Mercatorja družbi Agrokor leta 2011.
