Tiskane izdaje
Ljubljana - Adria Airways bo novemu lastniku, nemškemu skladu 4 K prodana predvidoma v nekaj tednih, do sredine aprila, je v razpravi v državnozborski komisiji za nadzor javnih financ napovedal predsednik uprave SDH Marko Jazbec.
4 K ni za sklenitev posla dal nobene bančne garancije, po zaključku prodajnega postopka pa bo z AA lahko počel karkoli bo hotel - družbo bi načeloma lahko tudi takoj poslal v stečaj, kar pa bi bilo ekonomsko vendarle precej nenavadno.
Prodajni postopek, katerega stroški bodo dosegli okrog pol milijona evrov in ga dandanašnji ni moč izpeljati brez zunanjih svetovalcev, je bil po razlagi Marka Jazbeca, in v nasprotju s prepričanjem predsednika protikorupcijske komisije Borisa Štefaneca, povsem transparenten. K nakupu je bilo povabljenih 122 potencialnih vlagateljev, od tega 61 strateških, poleg tega je bil oglas objavljen v Financah in Financial Timesu, interesentov je bilo trinajst.
Zaradi likvidnostnih težav AA so v SDH in DUTB pospešili postopek, dobili pet zavezujočih ponudb, od katerih so štiri finančnih skladov sprejeli, peto, letalskega proizvajalca, ki bi AA pravzaprav kupil z letali, pa so zavrnili. V treh primerih bi skladi AA kupili za en evro, od države pa bi pred tem pričakovali še nekajmilijonsko dokapitalizacijo. SDH je k dodatnim pogajanjem povabil 4 K in drugega najboljšega ponudnika.
SDH se je skupaj z AA vzporedno neuspešno pogajal z upniki o odpisu dolgov, sama AA pa je v začetku lanskega novembra sklenila trimilijonski posel (brez poslovnega tveganja) v Estoniji, s čemer je tudi SDH pridobila nekaj časa in si izboljšala pogajalske pozicije.
Razen 4 K noben drug interesent ni bil pripravljen sodelovati pri dokapitalizaciji, postavljali so kup drugih pogojev. Tik pred koncem leta je estonski ponudnik Infotar ponudil milijon evrov kupnine, a bi za pregled AA potreboval nekaj mesecev. Tako je ob koncu obveljalo, da bo 4 K kupil državni delež AA za 100.000 evrov, še pred tem bo z milijonom evrov družbo skupaj z državo, ki bo vložila 3,1 milijona evrov, dokapitaliziral in nato dal še prevzemno ponudbo za preostalih okrog 300.000 delnic. (Predvidoma za vsako delnico en evro, op. a.)
4 K
Poslanci so se veliko ukvarjali s kupcem, družbo 4 K, ki ima le 25.000 evrov ustanovnega kapitala. Vendar kupec po Jazbečevih besedah ima denar. In izkušnje s prestrukturiranjem majhnih in srednjih podjetij, resda ne v letalstvu. V 4 K, kjer so doslej uspešno prestrukturirali več kot 150 podjetij, trenutno pa svoj posel opravljajo v štirih družbah, po besedah Marka Jazbeca ocenjujejo, da je AA lahko uspešen prevoznik s prevladujočim vplivom v jugovzhodni Evropi.
V AA so se s kupcem seznanili, je povedal predsednik uprave AA Mark Anžur. V K 4 po njegovih besedah verbalno podpirajo Adriino poslovno strategijo. AA zadnja leta letno doda dva do tri nove linije; ker je AA mrežni prevoznik krčenje linij ni tako preprosto, ker so povezane. Že sedaj nobena linija sama po sebi ni neprofitna. Če bi novi lastniki njega vprašali kako naprej, bi še naprej povečeval število linij in s tem dosegal boljšo ekonomijo obsega - seveda na tujih trgih, saj je slovenski premajhen.
Državna pomoč?
Vsak višji državni dokapitalizacijski vložek bi v očeh Evropske komisije lahko veljal za nedovoljeno državno pomoč, tako da sta za AA obstajala le dve realni opciji: stečaj ali prodaja. Po izračunih bi stečajni stroški dosegli 3,4 milijone evrov, pa še letalski promet bi se precej skrčil. Ustanovitev nove letalske družbe pa bi bila po besedah državnega sekretarja Metoda Dragonje še (desetkrat) dražja (okrog 40 milijonov evrov) od stečaja, saj bi bilo treba pridobiti nove licence.
Evropska komisija je po Dragonjinih besedah že odprla nov primer preverjanja skladnosti dokapitalizacije AA s pravili državnih pomoči, vendar sekretar meni, da je predvidena dokapitalizacija skladna s pravili konkurence.
Predsednik komisije Andrej Šircelj je do reševanja AA precej skeptičen: Adria ima po njegovih besedah permanentne težave že srede devetdesetih let, najbolj ga je zanimalo, kam je poniknil denar od zadnje, 50-milijonske državne dokapitalizacije. Z več kot polovico vsote so bili poplačani dobavitelji, ostalo je šlo za prestrukturiranje družbe, je pojasnil Anžur. Po besedah Metoda Dragonje je država preko DUTB dobila nazaj še 12 milijonov evrov. Drugo vprašanje pa je, zakaj je NLB posojila AA sploh prenesla na DUTB. (Dejansko namreč ne gre za slaba posojila, saj AA ves čas redno vrača denar, op. a.)
Izguba
Po 63 milijonih evrov izgube v letu 2010 se je ta krčila in bila leta 2013 še 3 milijone evrov, leta 2014 pa je AA ustvarila milijon evrov dobička. Lani je zaradi izpada ruskega trga - zaradi evropskih ukrepov in ruskih protiukrepov v smislu zapiranja, s čemer so izgubila slovenska zdravilišča, Adria pa zabeležila štirimilijonski izpad prihodkov, ter milijonskega izpada zaradi konkurence Swissa pri letih v Zürich. Ki so jih Švicarji medtem že opustili.
Če se k temu doda še dejanski monopol letališča, visoke priletnine, najdražje letalsko gorivo v Evropi in (zaradi zakonskih pravil) najdražje osebje, pa visoke stroške financiranja flote, česar preprosto ni moč več spremeniti, je rezultat na dlani. Neprijazno poslovno okolje vzame po Anžurjevih besedah letno 2,5 milijona evrov.
Kot edina vrednost AA, ki ima v lasti samo eno letalo, so bile tudi na seji omenjene licence in sloti, pravice za pristajanje na letališčih. A licence niso prenosljive, sloti pa tudi niso veliko vredni, je pojasnil Mark Anžur. Morda na londonskem Heathrowu - a tam jih AA nima, nekaj malega pa morda v Frankfurtu (kjer je lastnik letališča isti kot v Ljubljani, op. a.) in v Bruslju (kjer je blizu letališče v Charleroiju, op. a.).
