Tiskane izdaje
Postopek prodaje Telekoma Slovenije se je končal − brez prodaje. Slovenski državni holding (SDH) je namreč prejel sporočilo Cinvena, edinega ponudnika za nakup 72,75-odstotnega deleža Telekoma Slovenije, da noče nadaljevati pogajanj za zaključek prodajnega postopka družbe Telekom Slovenije.
V dopisu je Cinven navedel, da ob upoštevanju več pomembnih dogodkov, ki so se zgodili od junijske ponudbe za nakup 72,75-odstotnega deleža Telekoma Slovenije, transakcija zanj ni več ekonomsko vzdržna, so sporočili z SDH: »V nadaljevanju navaja nekaj glavnih razlogov za odločitev o odstopu od zaključka transakcije. Cinven na podlagi dosedanjih ukrepov regulatorja trga telekomunikacij (AKOS) ocenjuje, da regulativno okolje na področju investicij za Telekom Slovenije ne bo spodbudno, na odločitev vplivajo tudi neugodne spremembe predpisov EU o mednarodnem gostovanju ter spremembe v poslovanju družbe, ki ne bodo pozitivno vplivale na rezultate in ki jih Cinven v svoji ponudbi ni upošteval. Zaradi zaostrenih razmer na finančnih trgih so se povečali stroški financiranja, kar negativno vpliva na celoten postopek. Prav tako kot enega izmed glavnih razlogov navaja zelo negotovo poslovno okolje, v katerem posluje Telekom Slovenije, ter izpostavlja kompleksnost političnega okolja v Sloveniji ter tudi močno odmevnost, ki jo je ta prodajni postopek imel v javnosti.« To so osnovni razlogi, zaradi katerih Cinven »ne bi mogel uresničiti načrtov, ki jih je v določenem časovnem obdobju imel kot potencialni investitor v Telekoma Slovenije«.
SDH zato uradno zaključuje prodajni postopek 72,75-odsotnega deleža Telekoma Slovenije. SDH bo zdaj proučil možnosti glede nadaljnjih korakov upravljanja naložbe v Telekomu Slovenje. Ta je v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države opredeljena kot portfeljska, »zato bo SDH kot aktiven in zahteven upravljavec državnega premoženja skrbel za izvajanje najboljše prakse korporativnega upravljanja v družbi Telekom Slovenije«.
Grašek: Cinven je dobro vedel, kaj kupuje
Po mnenju analitikov je bil odstop Cinvena pričakovan, saj je bila žogica na njegovi strani že slaba dva meseca. Še junija je britanski sklad nakup TS namreč pogojeval s soglasjem makedonskega regulatorja trga za združitev Telekomove tamkajšnje družbe One in operaterja Vip v lasti Telekoma Austria. Ta pogoj je bil izpolnjen že pred tedni, pa Cinven ni reagiral niti, ko je makedonski regulator sporočil, da ne nasprotuje združitvi, je spomnil Sašo Stanovnik iz Alte Invest.
»Tudi ko je prišlo do razrešitve pogoja v Makedoniji je bilo čudno, da Cinven ni želel takoj reagirati, zato se je lahko do neke mere zaključek te zgodbe v zadnjih tednih pričakovalo. Zdaj je žoga ponovno na strani prodajalca, da oceni ali se lahko ponovno zažene proces in ustvari več zanimanja za nakup ali ne. Vsekakor je Telekom Slovenija največje podjetje na privatizacijskem seznamu, strategija upravljanja pa je znana,« je menil Stanovnik.
Po mnenju nekdanjega direktorja Telekoma Slovenije Petra Graška pa je verjetno tudi, da je imel britanski kupec težave sam s seboj ali pa ga je naložba v slovenski telekom enostavno prenehala zanimati.
»Morda se je Cinven prenaglil pri oceni svoje finančne sposobnosti zagotoviti financiranje za nakup TS ali pa je v vmesnem obdobju identificiral kakšno bolj donosno priložnost za nakup.« Cinven je namreč nakup Telekoma Slovenije nameraval financirati z izdajo obveznic, vendar so se v času dolgotrajnih pogajanj (tokratni postopek prodaje Telekoma Slovenije se je vlekel leto in pol), povišali stroški financiranja, kar negativno vpliva na celoten postopek, so sporočili iz Cinvena.
Graška je bolj presenetila navedba Cinvena, ki je med razlogi za konec pogajanj navedel tudi kompleksnost političnega okolja in zelo negotovo poslovno okolje, v katerem posluje Telekom Slovenije.
»Menim, da je izgovarjanje na kompleksnost slovenskega političnega in negotovost poslovnega okolja milo rečeno nekredibilno. Cinven je imel dovolj časa opraviti skrbni pregled in je natančno vedel, kaj kupuje. Kakšnih dramatičnih novih dejstev v zadnje pol leta ni bilo, ne glede poslovanja telekoma ne glede slovenskega ekonomskega in političnega okolja.«
Židan odločitev SDH pozdravlja
V kabinetu predsednika vlade ne komentirajo odločitve sklada Cinven, da ne želi nadaljevati pogajanj.
V največji vladni stranki so po umiku Cinvena iz postopka nakupa Telekoma Slovenije poudarili, da je upravljanje s kapitalskimi naložbami v pristojnosti SDH. Ta mora s Telekomom in z drugim državnim premoženjem ravnati skrajno skrbno in kot najboljši gospodar, v skladu s strategijo upravljanja državnih naložb, so v SMC poudarili v izjavi za STA.
Predsednik SD Dejan Židan pa je pozdravil zaključek prodaje. V SD so ves čas nasprotovali prodaji Telekoma Slovenije pod pogoji, ki bi po njihovem mnenju pomenili oškodovanje države in ogrožanje strateškega razvoja, je za STA spomnil Židan.
Zadovoljni so tudi v Združeni levici.
V NSi po drugi strani obžalujejo, da je tudi tokratni prodajni postopek Telekoma Slovenije padel v vodo. Odgovornost za to po njihovem mnenju nosijo predvsem tiste vladne stranke in posamezniki, ki imajo v Telekomu Slovenije svoje bankomate. Pričakujejo, da bo SDH nemudoma ponovil postopek prodaje podjetja. Prodaja je mogoča še letos, menijo.
Prvak DeSUS Karl Erjavec je pričakoval umik sklada Cinven iz pogajanj za nakup Telekoma Slovenije pod obstoječimi pogoji, glede na to, da so po njegovih navedbah ves čas spreminjali svojo ponudbo. To je bil znak, da niso resen kupec, ki bi imel strateške načrte z največjim slovenskim telekomunikacijskim operaterjem
Stanković: Treba je proučiti vlogo regulatorja AKOS
Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je ocenil, da je Telekom Slovenije sposoben reorganizirati in racionalizirati svoje poslovanje, kar so že najavili s sprejetim planom zmanjševanja zaposlenih: »Morda bi morala sedaj uprava in nadzorni svet Telekoma Slovenije napeti vse moči, da se vse odprte pravne zadeve, ki so bile velika ovira v postopku, čim prej končajo. Ena izmed možnosti je tudi nakup konkurentov doma in v tujini, denimo T-2. Z nakupom T2 bi Telekom Slovenije pridobil pomemben položaj na broadband storitvah, kjer se kaže velika možnost razvoja, hkrati pa bi končal sago potencialne 120 do 150 milijonov evrov težke odškodninske tožbe, ki jo vodi T-2 proti Telekomu Slovenije zaradi domnevne zlorabe monopolnega položaja. Posledično bi ob zmanjševanju stroškov ter pridobivanju novih strank Telekom Slovenije zopet okrepil svoje poslovanje in vrednost za njegove delničarje.«
Mali delničarji so še poudarili, da je treba proučiti vlogo regulatorja AKOS, ki je v preteklosti Telekomu Slovenije vedno nalagal obveznosti: »Ko je Telekom Slovenije razvil produkt, ga je moral takoj odstopiti v uporabo tudi konkurenci, kar pa za konkurenco ni veljalo. Tako je imel Telekom Slovenije velike razvojne stroške, konkurenca, pa je tržila finalni produkt, kar se je seveda izkazalo za nevzdržno in je potrebno rešiti tako, da veljajo enaka pravila za ve ponudnike na trgu.«
S problematično regulativo ustvarjamo slabo okolje za poslovanje, dodaja ekonomist Aleš Vahčič. »Enkrat bomo morali ugotoviti, ali smo za posel ali ne. Če nismo, potem lahko sprejmemo še veliko ukrepov, ki bodo na posel ali prodajo podjetij destimulativno vplivali,« je bil ironičen in poudaril, da investitorji v Sloveniji naletijo na številne ovire. Po njegovih besedah tudi splošna klima v Sloveniji obsoja vsakokar, ki bi v Sloveniji želel nekaj kupiti, češ da se želi le okoristiti. »Da pa sami ne znamo nič narediti iz teh podjetij, pa nikogar ne moti,« pravi Vahčič.
Cinven je enostavno presodil, da se jim nakup ne izplača, še pravi Vahčič: »Če slučajno kdo misli, da se bo takšna finančna ustanova razburjala, ker ni mogla kupiti Telekoma Slovenije, se pač ne bo.«
Bo TS kandidiral za nakup Telekoma Srbija?
V poslovni javnosti pa je medtem zakrožila tudi neuradna informacija, da naj bi slovenski telekom z oddajo nezavezujoče ponudbe vstopil v igro za nakup Telekoma Srbija. Gre za največjega operaterja v regiji, ki je še vedno v državni lasti (srbska država ima v Telekomu 58,11-odstotni delež), prvi poskus njegove prodaje leta 2011 pa je zaradi prenizkih ponudb padel v vodo. Skupina Telekom Srbije ima družbe tudi v Črni gori in Republiki srbski.
Rok za oddajo nezavezujočih ponudb se je iztekel v ponedeljek in srbski mediji med ugibanji o tem, kdo vse bi lahko vstopil v igro za nakup, navajajo imena kar 11 potencialnih kupcev. Med strateškimi kupci se (ali so se) omenjajo turški mobilni operater Turkcell, Deutsche Telekom in American Movil, ki je največji lastnik Telekoma Austria, s tem pa lastniško obvladuje tudi slovenski Simobil. Še daljši je seznam potencialnih interesentov med skladi, o katerih so v zadnjih mesecih pisali mediji. Med interesenti se omenjajo Apollo (ki je pred kratkim kupil slovensko NKBM), Colbeck Capital, Advent International, Warburg Pincus, Blackstone ter dva sklada, ki sta se pred časom zanimala za nakup Pivovarne Laško, finančna sklada CVC in Mid Europa Partners.
Vpogled v drobovje konkurenta ne stane veliko
TS se med potencialnimi interesenti do tega tedna ni omenjal, zato si poznavalci neuradno informacijo o oddaji nezavezujoče ponudbe za zdaj razlagajo zgolj kot taktično potezo uprave slovenskega telekoma, da vpogleda v drobovje enega večjih igralcev v regiji.
»Skrbni pregled ne stane veliko, možnosti, da TS resnično kupi Telekom Srbija pa so enaki ničli,« je menil neimenovani opazovalec posla. Glede potencialnega zanimanja Telekoma Slovenije za Telekom Srbije je težko špekulirati, pravi Sašo Stanovnik. Takšna poteza namreč odpira več vprašanj, tudi to, kako pridobiti vire za financiranje. V TS informacije o oddaji nezavezujoče ponudbe ne komentirajo, a je uradno doslej tudi niso zanikali.
Bo Telekom tudi poslej portfeljska naložba?
Na ministrstvu za finance danes odziva na neprodajo Telekoma nismo dobili, prav tako ne pojasnil, kakšna bo nadaljna usoda državnega deleža v tej družbi. V pravkar sprejeti strategiji upravljanja je bil Telekom namreč opredeljen kot portfeljska naložba, v primeru nesprejmljive ponudbe v prodajnem postopku pa dokument predvideva preučitev alternativnega scenarija. Kakšen naj bi ta bil, v strategiji ni zapisano. V eni od vmesnih različic pa je bilo v primeru sedanje neprodaje Telekoma predvideno, da bo država svoje delnice v tej družbi prodala z uvrstitvijo na mednarodni trg kapitala.
