Profesionalizacija nadzornikov

ZNS danes organizira konferenco korporativnega upravljanja.

Objavljeno
14. oktober 2013 23.56
*mpi* OZADJA-IRENA PRIJOVIČ
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo

Ljubljana – Ena od tem današnje Konference korporativnega upravljanja, ki jo organizira Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), bo tudi profesionalizacija nadzornikov.

O profesionalizaciji funkcije člana nadzornega sveta, ko bi lahko posameznik to nalogo opravljal poklicno, se razmišlja že nekaj časa. Pravnik dr. Rado Bohinc je že pred časom poudaril, da zakon o gospodarskih družbah (ZGD) tega ne predpisuje, a niti ne izključuje. Se pa nadzorniki pri nas na tem področju srečujejo z omejitvami števila nadzornih svetov (največ tri), v katerih lahko hkrati sedijo, in z omejitvami pri plačilu za opravljanje te naloge, zlasti v državnih družbah.

Generalna sekretarka ZNS Irena Prijović pojasnjuje, da se bodo te teme tokrat lotili drugače, in sicer kot profesionalizacije dela nadzornikov v širšem kontekstu, saj gre za opravljanje ene najpomembnejših funkcij korporativnega upravljanja. »Profesionalizacijo v širšem smislu določa stroka. Kaj pomeni profesionalno ravnanje na tej funkciji, pa ne opredeljuje zakon, ampak vrsta priporočil dobre prakse, ki natančneje opredeljujejo strokovnost, razpoložljivost, neodvisnost in odgovornost.« Poudarja, da bo razmislek o tem dobrodošel za širše razumevanje te funkcije, ki je bila zaradi političnega kadrovanja nadzornikov in neodgovornega sprejema te naloge doslej pogosto razvrednotena.

Odgovornost uprav in nadzornikov

Direktorji in nadzorniki se morajo za svoja ravnanja vse pogosteje zagovarjati na sodišču. V zadnjem obdobju smo dočakali kar nekaj obsodb, številne epiloge pa še čakamo. Udeleženci konference bodo zato razpravljali tudi o uveljavljanju odgovornosti organov vodenja in nadzora.

Sodna statistika kaže, da je bilo doslej veliko več sodnih začetih in končanih postopkov glede odgovornosti članov uprav, medtem ko so bili pri nadzornikih po dosegljivih podatkih pravnomočno obsojeni le nadzorniki Gradisa IPGI. Odvetnik Uroš Ilić meni, da je to razumljivo: »Če nekdo vodi posle, drug organ pa ga le nadzira, je logično, da se lahko več nepravilnosti pojavi na področju vodenja poslov.« Pravnik dr. Miha Juhart pravi, da je logično, da se je sodna praksa glede odgovornosti organov upravljanja začela naprej vzpostavljati glede uprav. Pričakuje pa, da bomo počasi prišli tudi do nadzornikov.