Tiskane izdaje
Predsednik GZS Samo Hribar Milič je opozoril, da so se protesta prvič skupaj udeležili predstavniki delodajalcev in delojemalcev, ki vladi sporočajo, da z obremenitvami podjetij in delavcev ne bo mogoče rešiti javnih financ. »Ob doseženi gospodarski rasti so prilivi v javne blagajne predvidoma višji, zato ni nobene potrebe po dodatnem obdavčevanju gospodarstva. Namesto tega je treba narediti red v organizaciji javnega sektorja,« je dejal Milič.
»Dvig okoljskih dajatev za približno enajstkrat pomeni ohromitev naše konkurenčnosti. Kako naj ustvarimo dovolj, da bomo lahko vlagali nazaj v podjetje, če država v naš nahrbtnik ne nalaga kamenčkov, temveč velikanske skale,« se je vprašal generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič.
Oskar Komac iz sindikata gradbincev je povedal, da bi napovedani ukrepi v gradbeništvu pomenili izgubo od 30 do 50 delovnih mest, medtem ko po besedah Branka Rožiča iz Količevo Kartona za papirno industrijo teh izračunov še nimajo. Gorazd Tratnik iz jeklarne Štore Steel je poudaril, da vlada zavaja s trditvijo o zmanjšanju obremenitev za podjetja. »Že zdaj smo obremenjeni z dajatvami in teh 6,5 milijonov so dodatne obremenitve. V našem primeru gre za 600 tisoč evrov, kolikor bo letos znašal naš dobiček. Slovenija bo postala še manj prijazna za tuje vlagatelje, izključena ni niti možnost, da bi kdo iz Slovenije preselil svojo proizvodnjo drugam.«
Premier Cerar je ob 100 dneh vlade ponovil besede finančnega ministra Mramorja, da bo vlada v sredo sprejela dve uredbi, s katerimi se bo obremenitev energetsko intenzivnih podjetij povečala za 6,5 milijona evrov. Mnoga od teh podjetij po njegovi oceni ne bodo dodatno obremenjena oziroma bo obremenitev minimalna.
Dodatna okoljska obremenitev je posledica zahtev EU za 2015, vlada pa jo uvaja v bistveno nižji meri, kot če bi pustili pot izvajanju evropskih pravil. V tem primeru bi podjetja morala plačevati 120 milijonov evrov več okoljskih dajatev letno.
