Proti noveli zakona o SDH glasovali celo njegovi predlagatelji

Odpoklic nadzornika SDH še naprej lahko predlaga le vlada, ne pa tudi poslanci.

Objavljeno
22. september 2016 13.41
Posodobljeno
22. september 2016 13.41
lvi-SDH
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Odpoklic nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo še naprej lahko predlagala le vlada. Novele zakona o SDH v državnem zboru (DZ) včeraj namreč ni dobila niti enega glasu, podprli je niso niti nepovezani poslanci, ki so jo predlagali.

 

Čeprav so poslanci koalicije omenjeno novelo zakona o SDH sprva podpirali in jo v postopku sprejemanja z dopolnili tudi precej spremenili, je na koncu niso podprli. Napovedali so, kot smo v Delu že poročali, da bodo vprašanje preverjanja kupcev državnih družb raje rešili v okviru zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja korupcije. Njegova zavezanca naj bi postala tudi SDH in slaba banka.

Predlagana novela prinaša dve ključni spremembi: SDH bi podjetja lahko prodajal le znanim lastnikom, poleg tega pa bi lahko odpoklic nadzornikov SDH poleg vlade, ki to lahko stori že zdaj, predlagal tudi državni zbor. A ker poslovnik državnega zbora zadnjega ni urejal in ker ni bilo jasno, kdo in kako lahko poda predlog za razrešitev, nepovezani poslanci zdaj predlagajo amandma: Razrešitev nadzornika bi lahko redlagalo deset poslancev, tako kot to velja za ministra, do predloga razrešitve pa bi se morala v 15 do 30 dneh opredeliti vlada. Poslanka Alenka Bratušek meni, da se s tem amandmajem odpravljajo vsi pomisleki, na katere so opozarjali poslanci vladajočih strank. »Na vas je, ali ste za pošteno delovanje SDH ali pa so državna podjetja le bankomati,« je dejala Bratuškova. A koalicija dopolnila ni podprla, zato so celo nepovezani poslanci glasovali proti noveli zakona.

Vlada: Vmešavanje v delo SDH

Predstavnica vlade Miranda Groff Ferjančič je povedala, da stališče vlade do predlaganih rešitev ostaja negativno. Poudarila je, da je predlog, da lahko odpoklic nadzornikov predlaga tudi DZ, nesistemska in v neskladju s smernicami OECD, saj da to ne bo omogočalo neodvisnosti SDH in preprečevalo vmešavanja politike v njegovo poslovanje: »S podelitvijo takšne pristojnosti DZ obstaja tveganje pogostega podajanja pobud za razrešitve članov nadzornega sveta SDH, kar bi lahko ogrozilo trdnost sestave in neodvisnost nadzornega sveta,« je opozorila.

Tilen Božič (SMC) je dejal, da je vprašanje, kdo so kupci državnih podjetij, legitimno. Vendar pa v stranki menijo, da predlagane rešitve niso ustrezne, zato bodo to raje uredili v okviru prenove zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Glede odpoklica nadzornikov pa je Božič dejal, da bi predlagana rešitev povzročila preveč negotovosti in da obstajajo druga orodja za nadzor SDH.

Pogačnik: Politčen pritisk na Jazbeca

»V SDS smo prepričani, da je upravljanje državnega premoženja pod to vlado najslabše v zgodovini Slovenije,« je mnenje izrazil Marko Pogačnik (SDS). Dodal je, da je predlagana novela zmazek, ker ga je koalicija v postopku sprejemanja spreminjala. Opozoril je, da je vsaka odločitev državnega zbora politična in da je torej že zdaj imenovanje nadzornikov SDH politično. Menil je, da je dopolnilo nepovezanih poslancev ustrezno: »Če nekdo imenuje nadzorni svet, ga ima pravico tudi odpoklicati.« Poudaril je, da bi pogoji za odpoklic ostali enaki, kot jih zdaj določa zakon o SDH. »Na seji nadzornega sveta sedita tudi gospodarski in finančni minister, kar je tudi politični pritisk. Prepričan sem, da je Marko Jazbec moral odstopiti zaradi političnega pritiska,« je še dejal Pogačnik. Ker amandma ni bil sprejet, SDS novele ni podprla. Tudi poslanska skupina NSi predloga ni podprla, saj je, kot je povedal Jožef Horvat, koalicija prvotno besedilo s svojimi amandmaji izmaličila.

Tudi Desusu se predlagana rešitev ne zdi ustrezna, saj da bi to pomenilo, da bi v državnem zboru redno spremljali podbude za odpoklic nadzornikov SDH. Uroš Prikl (Desus) je povedal, da se strinjajo glede problema prodaje podjetij neznanim lastnikom, zato podpirajo rešitev, da se to uredi v okviru zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Podobno je menil Janko Veber iz SD.

Brezpogojno podporo predlaganim rešitvam nepovezanih poslancev je brezpogojno napovedala le Združena levica, ki pa na koncu za azkon ni glasovala.

Bratuškovo je stališče koalcijskih poslancev, ki so v postopku sprejemanja spremenili predlog nepovezanih poslancev, presenetilo: »Ne vem, kaj se zgodilo. Danes ste proti svojemu predlogu!« Koaliciji je zato očitala sprenevedanje.