Tiskane izdaje
Koper – Delničarji Luke Koper bodo na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kada za vsako od 14 milijonov delnic dobili 94 centov in ne 61 centov, kot sta predlagala uprava in nadzorni svet. Država bo tako skupaj s SDH in Kadom dobila 8,8 milijonov evrov in ne predlaganih 5,7 milijonov.
Članica NS Luke Koper kot predstavnica koprske mestne občine je od danes, po prekinitvi od 12. julija 2015, ko ji je potekel prvi štiriletni mandat, spet Sabina Mozetič, direktorica koprske občinske uprave. Že pred tem so nadzorniki po odstopu nekajmesečnega člana uprave luke za finance Tineta Svoljšaka na njegovo mesto imenovali Ireno Vincek, dovčerajšnjo vodjo financ in računovodstva v Luki Koper.
Obe glasovanji sta minili brez pretresov, bolj živahna je bila razprava o poslovanju in prihodnosti družbe. Predsednik uprave Dragomir Matić je predstavil poslovanje v lanskem letu, v katerem je Luka Koper ustvarila za 26,4 milijona evrov čistega dobička, delničarji pa so si pol te vsote potem, kot rečeno, razdelili za dividende, dosegla rekorden pretovor zabojnikov in s tem obdržala vodilno mesto pri njihovem pretovoru med lukami v Severnem Jadranu in se s pretovorom avtomobilov približala rekordnim številkam iz leta 2008. Tudi v letošnjem šestmesečju se ugodni trendi nadaljujejo, čisti dobiček pa se je v primerjavi z enakim lanskim polletjem povečal za 35 odstotkov na 19,6 milijonov evrov.
Za prihodnje desetletje in pol je Luka Koper pripravila, nadzorniki pa danes sprejeli, t.i. master plan razvoja do leta 2030 in na njegovi osnovi poslovno strategijo razvoja do leta 2030 in konkretnejši strateški razvojni načrt vlaganj v tekoči petletki 2016 do 2020. Prihodnost je močno odvisna od nove proge med Divačo in Koprom. Dragomir Matić je bil jasen: če bo leta 2020 kazalo, da proga bo, potem se bo Luka Koper razvijala, če »drugega tira« ne bo, sledi stagnacija.
Delavski direktor (od 18. oktobra 2010) Matjaž Stare je v nasprotju s sklepom Sveta delavcev predstavil svoj pogled na razvoj, društvo Malih delničarjev Slovenije (MDS) pa jih je pred delničarsko skupščino tudi objavilo. Stare je strateške plane označil kot premalo ambiciozne. In kot smer v dvoriščno ekonomijo. Sam je predlagal širitev na druga področja in služenje denarja z drugimi dejavnostmi, na primer z logistiko in špediterstvom. Razprava se v to smer ni nadaljevala, saj jo je predsedujoči Stojan Zdolšek označil kot demagoški govor, ki ne sodi na skupščino delničarjev.
Razvojni scenarij - za katerega se zavzemajo v Luki Koper - predvideva, da bo dodatna železniška povezava pravočasno vzpostavljena in bo pristanišče lahko izkoristilo tržne potenciale ter intenzivno vlagalo v nove zmogljivosti pristaniške infrastrukture. Scenarij predstavlja podlago za dolgoročni razvoj ter uresničevanje zastavljene vizije in bo imel perspektivo tudi po letu 2030, ko se bo nadalje nadgrajeval.
Po alternativnem scenariju pa železniške zmogljivosti enotirne proge določajo zgornjo mejo pretovora pristanišča. Po tem omejenem scenariju bodo razvojne naložbe aktualne le do leta 2020, zatem pa se bodo razpoložljive pristaniške zmogljivosti le še zapolnjevale in prerazporejale v odvisnosti od zunanje povezovalne logistike na javni infrastrukturi.
Ta scenarij ne nudi razvoja skladno z vizijo, ampak omogoča, da Koper postane eno izmed regionalnih pristanišč, v bistveno slabšem tržnem in konkurenčnem položaju kot je danes, realno pa tvega tudi upad prometa.
Vizija Luke
Luka Koper želi postati vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope. Kot svoje poslanstvo pa navajajo, da z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpirajo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.
Pet strateških usmeritev Luke Koper
Prilagodljiv, sodoben in konkurenčen pristaniški ponudnik - realizacija prepoznanih tržnih potencialov z obvladovanjem tržišč in vzpostavljanjem partnerskih odnosov s kupci.
Zanesljiv in učinkovit izvajalec kakovostnih pristaniških storitev - doseganje visoke operativne učinkovitosti z izboljšanjem produktivnosti procesov, sinergijami med terminali in optimalno rabo zmogljivosti.
Dolgoročno stabilen in uspešen poslovni sistem - usklajenost med osnovno dejavnostjo in podpornimi funkcijami ter skrb za izboljšanje dobičkonosnosti produktov in rast premoženja.
Promotor celovitih logističnih rešitev - skrb za povezovanje različnih členov v logistični verigi in pristaniški skupnosti z namenom oblikovanja integriranih transportih rešitev.
Skrben institucionalni deležnik trajnostnega razvoja - zavzemanje za dolgoročno vzdržen razvoj naravnega in družbenega okolja ter podpora razvoju pristanišča v širšem regionalnem in mednarodnem prostoru.
Med strateške cilje do leta 2020 si je Luka Koper zapisala 218 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, EBITDA marža bo zrasla za 39 odstotkov, donos na kapital bodo povečali za 10 odstotkov, počrpali naj bi za 20 milijonov evrov nepovratnega denarja iz EU, razmerje med neto dolgom in EBITDA bodo ohranjali pod tri.
V letu 2020 si želijo tudi 24,3 milijona ton letnega pretovora (po razvojnem scenariju do leta 2030 35,1 milijona, po alternativnem do leta 2030 pa 27,4 milijona), 1 milijon kontejnerjev (po razvojnem scenariju 2 milijona, po alternativnem 1,3 milijona), 850 tisoč vozil (po razvojnem scenariju 1,25 milijona, po alternativnem 865 tisoč), 70 tisoč potnikov in 1 milijon ton dodatnih storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev.
Obenem želijo preseči 35-odstotni delež kontejnerskega prometa v severnem Jadranu, ohraniti položaj prve luke za Avstrijo, ohraniti položaj prve luke za kontejnerski promet za Madžarsko in Slovaško ter pridobiti položaj prve luke za avtomobile v Mediteranu.
S pristaniškega vidika želijo pridobiti vsaj 10.000 m2 novih zaprtih skladiščnih površin, vsaj 10.000 novih parkirnih mest za avtomobile, vzpostaviti istočasni privez 2 ladij matic za kontejnerski promet, dodatno infrastrukturo za Ro-Ro promet v bazenu III za promet avtomobilov ter obnoviti vsaj en privez v bazenu II za operativno razbremenitev.
V načrtu je še nov vhod za povečanje pretočnosti pristanišča in razbremenitev lokalnega prometa ter vzpostavitev nove tirne kapacitete, 7 km znotraj območja pristanišča. Za optimalni izkoristek enotirne železniške proge pa je ocena povprečno 82 tovornih vlakov dnevno oz. 14,2 milijona ton blaga po železnici.
