Prva zmaga nad interesi korporacij

Ljubljana – Sodba Sodišča EU proti arbitražnemu reševanju sporov je po mnenju okoljevarstvenikov dober znak tudi za bolj pošteno sklepanje sporazuma s Kanado, ki ga je nameravalo predstaviti ministrstvo za gospodarstvo, a hkrati s sodbo odpovedalo. »To ni povezano,« pravijo.

Investicijski sporazumi med članicami EU, ki vsebujejo arbitražni način reševanja sporov za zaščito naložb, niso v skladu s pravom EU, ugotavlja Sodišče EU. Sodišče je sicer odločalo o sporazumu o spodbujanju in zaščiti naložb med Nizozemsko in Slovaško iz leta 1991. Leta 2004 je Slovaška svoj trg zdravstvenega zavarovanja odprla zasebnim vlagateljem, nizozemska zavarovalniška skupina Achmea pa je tam ustanovila hčerinsko družbo. Slovaška ji je leta 2006 prepovedala izplačila dobička, ustvarjenega z dejavnostjo zasebnih zdravstvenih zavarovanj. Achmea je zaradi te odločitve in posledično škode v poslovanju proti Slovaški sprožila arbitražni postopek, arbitražno sodišče pa je leta 2012 Slovaški naložilo plačilo dobrih 22 milijonov evrov kazni.

Slovaška je nato pri nemških sodiščih vložila tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe, nemško zvezno vrhovno sodišče pa je za mnenje prosilo Sodišče EU. To je ugotovilo, da sta Slovaška in Nizozemska s sporazumom vzpostavili mehanizem za reševanje sporov, s katerim ni mogoče zagotoviti, da bo o sporih odločalo sodišče iz sodnega sistema unije, zato sporazum posega v avtonomijo prava Unije in je tako v nasprotju z njim.

Konec za 200 sporazumov?

Sodba bi lahko pomenila konec približno 200 investicijskih sporazumov med članicami EU in bi pomenila veliko zmago za okoljsko zaščito v Evropi, saj pomeni začetek konca arbitražnega reševanja investicijskih sporov (ISDS) v Evropi, menijo v okoljevarstveni organizaciji Client Earth, ki je tudi sprožila vseevropsko razpravo o skladnosti arbitražnega reševanja sporov s pravnim redom EU, in dodajajo, da se lahko podobno konča tudi belgijska tožba zoper prostotrgovinski sporazum s Kanado (Ceta). Arbitražno reševanje sporov ISDS, v sporazumu Ceta pa ICS, po mnenju okoljevarstvenikov daje občutno preveč moči korporacijam nad državami, Ceta pa je tudi podobna »zloglasnemu TTIP«, saj ima v Kanadi podružnice več deset tisoč ameriških družb.

Andrej Gnezda iz Umanotere opozarja, da se sodba nanaša zgolj na sporazume, ki so sklenjeni med članicami EU. Glede ICS in Cete bo treba še počakati na odločitev sodišča. »Odločitev Sodišča EU je kljub temu izjemno pomembna in potrjuje, da je bila odločitev Slovenije za sodelovanje v postopku pred Sodiščem EU glede mehanizma ICS v sporazumu Ceta pravilna. Slovenija mora takoj začeti postopek ukinitve sporazumov, ki vsebujejo mehanizem ISDS. Vlada pa prav tako ne bo mogla spregledati današnje sodbe pri odločanju o podelitvi mandata za začetek pogajanj o Multilateralnem naložbenem sodišču, ki še vedno temelji na ISDS. Glede na današnjo sodbo pričakujemo, da vlada ne bo odobrila mandata evropski komisiji za začetek pogajanj o Multilateralnem naložbenem sodišču,« pravi Gnezda in dodaja, da je »odločitev sodišča zares pomembna in zelo, zelo dobra novica«.

Predstavitev Cete prestavljena

Spirit, ministrstvo za gospodarski razvoj, Furs, Veleposlaništvo Kanade in predstavništvo evropske komisije v Sloveniji so imeli dan po odločitvi Sodišča EU v načrtu »predstavitev sporazuma Ceta in poslovnih priložnosti, ki jih ta prinaša slovenskim podjetjem«, vendar so predstavitev odpovedali. Na vprašanje Dela, ali je odpoved predstavitve povezana z odločitvijo sodišča, so s Spirita odgovorili le, da so predstavitev odpovedali na ministrstvu za gospodarski razvoj. »Seminar Ceta za podjetja ni bil odpovedan, temveč preložen zaradi tehničnih razlogov. Seminar nameravamo izvesti aprila. Poteka usklajevanje novega termina z vsemi predavatelji, zato v tem trenutku še ne moremo posredovati novega datuma. Objava sodbe Sodišča EU v zadevi Achmea ni bila razlog za preložitev seminarja,« pa so odgovorili z ministrstva.

Na vprašanje, kakšna bi bila korist Cete za slovensko gospodarstvo, so z ministrstva odgovorili, da bi bili učinki sporazuma glede na študijo, ki jo je po naročilu vlade leta 2015 pripravil Center poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete, pozitivni, a neznatni, saj je blagovna menjava Slovenije s Kanado precej nizka. »Slovenija bo pred začetkom ratifikacijskega postopka na podlagi rezultatov začasne uporabe sporazuma pripravila novo celovito analizo učinkov izvajanja sporazuma,« še pravijo na ministrstvu.

Več sporazumov

Na podlagi sodbe bi bila z evropskim pravom neskladna tudi pogodba o energetski listini, ki jo je švedski Vattenfall uporabil kot podlago za dve tožbi proti Nemčiji. Pogodbenica je tudi Slovenija, ki ima sklenjenih še več morebiti spornih sporazumov z drugimi članicami EU. Z ministrstva za infrastrukturo nismo dobili odgovora, ali je bila v Sloveniji izvedena kakšna naložba po pogodbi o energetski listini.