Tiskane izdaje
Jedro razstavljavcev na letošnji (deveti) Conventi, ki povezuje in spodbuja rast kongresne dejavnosti, bo iz srednje Evrope, pravzaprav z območja nekdanje avstro-ogrske monarhije (Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Hrvaška in Slovenija), solidno pa bo pokrit tudi balkanski prostor.
Conventa pokriva tako imenovano Novo Evropo - vzhodnoevropske in balkanske države. Tehnični organizator dogodka Gorazd Čad iz družb GoMice in Toleranca ugotavlja, da bo velik izpad iz Vzhodne Evrope ter Grčije in Turčije.
Znotraj te Nove Evrope so velike razlike. Leto 2017 bo nedvomno zaznamovano s terorizmom. Turčija je dobesedno obglavljena; letos je resda še na drugem mestu po destinacijah in tudi nagrado Convente, Kongresno zvezdo, bo za lani dobil Istanbul, ki je bil do julija v vrhunski kondiciji, zdaj pa je tam po vseh napadih in puču prava suša.
In kdo je pridobil na njihov račun?
Seveda tudi Slovenija in Avstrija ter vse območje, ki velja za razmeroma varno destinacijo. Od januarja lani je bila Conventa v Ljubljani najpomembnejši, edini mednarodni dogodek, zdaj pa je glavno mesto že zasedeno. Očitno so nam zvezde končno res naklonjene, tudi zaradi geopolitike. Res pa imamo tudi dober produkt. Ljubljana je eno redkih srednjevelikih mest z dvema kongresnima centroma.
Cankarjev dom je vrhunsko obnovljen, primerljivi centri v regiji so propadli. Sofija je njegov dvojček, v osemdesetih letih je bilo v socialističnem bloku zgrajenih veliko podobnih centrov, kot je Cankarjev dom, vendar tega v Sloveniji niti nismo vedeli. Podobna zgradba, veliko večja, je v Pragi, a je v takem stanju, da so zdaj končno sprejeli odločitev za naložbo v višini tristo milijonov evrov, da bodo to nesrečno zgradbo obnovili.
Mi pa imamo to srečo, da je Cankarjev dom, čeprav tega ne opazimo, v kar dobri kondiciji. Tisti, ki so z njim upravljali, so poskrbeli, da se hiša ni sesula. Gospodarsko razstavišče je dovolj temeljito prenovljeno, in to je velika prednost, da imamo dva kongresna centra.
Seveda pa gre izključno za srednjevelike kongrese!
Tako je. Moramo biti realni. Ljubljana je optimalna za kongrese z do tisoč udeleženci. Matematika je tu zelo kruta in se začne že z letalskim prevozom. Z devetdesetsedežnimi letali pač ni mogoče napolniti velikega kongresa, manjša je dostopnost. V Ljubljani koristimo tudi okoliška letališča in tu je bil del rešitve GoOpti. Evropska realnost je taka, da so največji kongresni centri tesno povezani z glavnimi letališči.
V območju Convente so to?
Istanbul, Dunaj, Budimpešta in Praga. V evropski kongresni prvi ligi pa so poleg še vedno v Evropi vodilnega, v svetu pa ne več, Dunaja, kjer imajo s kongresi milijardo evrov prihodkov na leto, še Barcelona, Berlin, Pariz, London in Atene, ki včasih avstrijsko prestolnico ob nihanjih tudi prehitijo. Dunajski kongresni urad podpira Ljubljano, ne na kolonialistični osnovi, ampak je odnos zelo korekten, veliko stvari smo od njih prevzeli. Tudi zato, ker preprosto nista tekmeca.
Ljubljana je pač druga liga?
Ja, v našem območju skupaj z Zagrebom, Beogradom, Salzburgom in presenetljivo Benetkami. Zelo se razvija Bratislava, ki je Ljubljano kar lepo ujela in jo marsikje prehiteva.
Zaradi bližine Dunaja in tamkajšnje infrastrukture?
Seveda. Višegrajska skupina je (gospodarsko) zelo močna in hitro raste. Slovenija je žal to priložnost pred leti izpustila.
Kongresni turizem je močna dejavnost, saj gre za finančno dobro stoječe udeležence, hkrati pa se dogaja v zunajsezonskem času.
Dva tisoč udeležencev kongresa prinese veliko več kot milijon evrov prometa. Zato je upravičeno dejavnost poimenovana kot kongresna industrija.
Kje je tu Dubrovnik?
Je takoj za Zagrebom in hitro raste; letos je bilo zanje dobro leto, saj so bili popolnoma razprodani. Zanimivo pa je, da ameriški korporativni kongresni udeleženci na našem področju poleg Dubrovnika kot zaželeno destinacijo omenjajo Bled. Na Conventi bo letos prvič prisotnih pet velikih ameriških kupcev.
Tretja liga?
Avtobusne desetinacije, kot so vojvodinska Subotica in naš Maribor, ki bi bil lahko tudi više, ampak mu ta preboj ne uspe, naša zdravilišča, Bled in Portorož; zadnji žal nekako šepata. Upam, da bo bolje. Na Bledu namreč postavljajo kongresni urad, ki naj bi destinaciji vrnil ugled, kjer je veliko kongresov združenj, v Portorožu je tak urad na žalost bolj na papirju, saj v resnici zaradi lastniških turbulenc kot soorganizator Convente nimam pravega sogovornika.
Funkcija kongresnega urada?
Poskrbel naj bi za destinacijski menedžment in marketing. V Ljubljani se šele sedaj od trženja prehaja na menedžment, sedaj ko je turistov že dejansko preveč. Prihajamo v veliko bolj zapleteno fazo. Zdaj se že poudarja trajnostno usmeritev. Naročniki kongresa, srečanja hočejo imeti izmerjen učinek dogodka.
Danes se zelo natančno da izmeriti, koliko so udeleženci onesnažili okolje. Dogodek je lahko zelo razsipen ali pa trajnostno stabilen. Težje je to narediti na destinacijah, tam si za kaj takega lahko samo prizadevaš.
Poglejte hotele, kdaj so bili zgrajeni. Portoroški Bernardin je energetsko zelo potraten in ga bo težko sanirati, recimo. Potem je tu hrana – mi lahko gostinec res stoodstotno zagotovi, da je bila hrana pridelana tako, kot trdi? Tu imamo še veliko dela. Nemški naročnik želi imeti vse natančno izmerjeno, kaj je res zeleno, trajnostno, ne le po barvi – in izmeriti se da, na primer letalske izpuhe in njihov ogljični odtis. Da o hotelskem onesnaževanju ne govorim. Naročniki pričakujejo pošteno informacijo, ne marketinško, saj so te vse zelo lepe.
V Sloveniji je še nekaj biserov, ki so z vidika kongresnega turizma nerazviti. Sam manjše skupine vedno peljem na Cerkniško jezero in so vsi udeleženci povsem očarani. Pa imamo v tem terciarnem območju še Posočje, Belo krajino, Notranjsko, Prekmurje ... Ter veliko majhnih avtentičnih podeželskih destinacij, kjer so v gostilni ljudje popolnoma očarani. Kar je primerno za majhne skupine. Zelo zanimivi so lahko tudi korporativni dogodki, ko pridejo ljudje k nam z vsega sveta.
Ali so kongresni dogodki v času digitalizacije res še zanimivi? Saj je mogoče vse povedati tudi na daljavo! Koliko je tu mešanja turizma, zabave, posla, izobraževanja?
Res je, da se vse povedati virtualno, na daljavo; tehnično je mogoče vse, Cisco je razvil sistem. In teh srečanj ne bi potrebovali, vendar je potreba po interakciji, da se vidimo, da lahko postavimo vprašanja, močna. Sam sem se v zadnjem času tam izobraževal na Danskem in njihove izkušnje prenašam tudi k nam.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Danci so na tem področju zelo inovativni, po drugi strani pa so imeli veliko sedečih srečanj. Predavanja kot taka so zdaj res brez veze. Saj bi večina na njih najraje zaspala ali pobegnila, pa ne more, če sedi sredi dvorane, zato je treba čas na dogodku koristno izkoristiti. Najprej je treba definirati namen dogodka – ali gre za politični spin, izobraževanje ali zabavo? Kongresni prostor je treba kreativno uporabiti. Bežimo od klasičnih postavitev.
Na primer?
Na Conventi bomo postavili pravi taborni ogenj z ognjiščem za dvajset ljudi. Ob njem je razpoloženje popolnoma drugačno. Potem je pomembna oprema prostora, da bi bili ljudje sproščeni. Danci so ob dolgih nočeh prizorišča opremili kot dnevne sobe z veliko svetlobe, saj je počutje tam takoj spodbudnejše.
Pomembna je interakcija z udeleženci, aktivna udeležba, ne šolske, ampak moderatorske metode, ki niso čisto preproste. Zdaj bomo, recimo, uporabili mikrofon v puhasti žogi, ki ga vržemo med občinstvo in tisti, ki ga naključno ujame, mora nekaj povedati. Slovenci smo zelo zadržani, potem pa, ko se sprostimo, smo zelo zadovoljni.
Tretja je avtentična zgodba – kako bomo dogodek povezali z okolico. Ali pripeljemo okolico v prostor ali dogodek umestimo v okolico. Na primer na omenjenem Cerkniškem jezeru, ko dogodek sovpada z okolico. To so avtentične izkušnje. Tu je še ena »začimba« tako imenovani glasbeni element. Taki dogodki se zelo podobni glasbi, ki je univerzalni dogodek, ki ga razumejo vsi. Srečanja imajo svoj ritem, zasnovo; glasba je natančna, je matematika.
Kakšne so razmere na svetovnem trgu kongresne industrije?
Evropa je še naprej vodilna, posebno pri organizaciji mednarodnih kongresov. V Ameriki pa je veliko korporativnih prireditev z množično udeležbo. Korporativna srečanja so zabavnejša in sprostitev kot izobraževanje. In ko pridejo v Evropo tu dolgo ostanejo in so dobri gostje.
Kaj pa preostali deli sveta? Pred leti so bile v vzponu države BRIK?
Brazilija ne, pač pa so Kitajska in vse azijske države v vzponu tudi v kongresni dejavnosti. Vse zanimivejši je Bližnji vzhod.
Saj tam imajo res hitro rastoče letalske prevoznike, ogromna letališča, kup velikih športnih dogodkov.
In prav zaradi povezav in dovolj denarja je tudi sejemskih ter kongresnih prireditev vse več. Kupujejo tako znanje kot ljudi.
Ali so v sedanjem času sejmi še zanimivi?
Absolutno. Potreba po živem stiku je velika. V Nemčiji imajo najvišjo stopnjo rasti v sejemski dejavnosti; doživljajo razcvet, vse sejemske hiše se selijo na Kitajsko. Menim, da ne sme biti vprašanje organizatorjev, koliko sejemskih površin bodo prodali, ampak kako privabiti razstavljavce in udeležence! Sejmske prireditve so zanimive tudi za hotelirje, saj gre za množico kakovostnih gostov. V Sloveniji pa – razen Convente – nimamo sejmov, ki bi privabili tujce.
Nekoč je bil vinski sejem v Ljubljani res mednarodno pomembna prireditev!
In koliko gostov to pripelje. Tu sem kar malo žalosten. Bomo poskusili tudi župana ozavestiti, da je treba sejemsko dejavnost oživiti, da bo Ljubljana spet prepoznana na sejemskem zemljevidu.
