PSZ: padajoče domine poslovnega sistema

Celje – Okrožni sodnik Matevž Žugelj je presodil, da predlog poslovnega sistema PSZ za prisilno poravnavo ni dovoljen in da je namen prisilne poravnave odprava insolventnosti, ne pa zavlačevanje postopkov. Vodstvo PSZ je napovedalo pritožbo, vendar vse kaže, da bo sodišče prihodnjič odločalo o stečaju.

Stečaj PSZ je konec januarja predlagala Abanka Vipa, vendar je bil postopek prekinjen, ker je PSZ 19. marca vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo. Konec julija je sodišče PSZ pozvalo, naj dopolni zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave z zapisnikom o izidu glasovanja z izjavami upnikov. Dan pred iztekom roka za dopolnitev zahteve je PSZ umaknil poenostavljeno prisilno poravnavo in hkrati predlagal prisilno poravnavo.

Sodnik Žugelj je v obrazložitvi svoje odločitve zapisal, da je PSZ s tem, ko je predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo umaknil in hkrati vložil predlog za redno prisilno poravnavo, poskušal zaobiti zakon o finančnem poslovanju. Ta med drugim določa, da če sodišče ustavi postopek prisilne poravnave zaradi umika predloga in ne izda sklepa o začetku stečaja, dolžnik dve leti ne sme vložiti novega predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

Žugelj je obrazložil, da je imel PSZ možnost izbire, kateri postopek bo za zagotovitev solventnosti družbe bolj primeren: »Dolžnik v predlogu za prisilno poravnavo navaja, da je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo prisiljen umakniti zaradi nezmožnosti njene izvedbe, saj mu ni uspelo doseči dogovora z upniki, kar bi lahko z resnim sodelovanjem z upniki (kar je glede na nastalo insolventnost nujno) predvidel in že takrat predlagal postopek prisilne poravnave.«

PSZ se bo na to odločitev pritožil.  Direktor PSZ Saša Zelenović pa je pojasnil, da PSZ ni zavlačeval, ampak so želeli čim večje poplačilo upnikov, česar s stečajem ni mogoče doseči.

Hčerinske družbe padajo

V PSZ poudarjajo, da pogovor z upniki, predvsem z Abanko Vipa, že dalj časa ni mogoč. Tako se je zalomilo tudi pri Hotelu Mariti, hčerinski družbi PSZ, ki jo prav tako vodi Zelenović. Abanka je tudi za Marito januarja predlagala stečaj, avgusta je ta predlog podala tudi Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Čeprav je septembra v Mariti uspela poenostavljena prisilna poravnava, je koprsko okrožno sodišče včeraj začelo stečajni postopek nad Marito. Tudi Zelenović je na naroku pritrdil, da terjatve Abanke znašajo skoraj šest milijonov evrov in da insolventnost družbe še ni rešena. Je pa za Delo povedal, da odločitev sodišča kljub temu preseneča, saj Marita dosega boljše poslovanje kot pretekla leta, poleg tega je v prestrukturiranju PSZ predvidena prodaja hotela za poplačilo upnikov.

Nepričakovano so se pojavile težave še v Meji Šentjur, ki je edina družba PSZ v Sloveniji, ki posluje pozitivno. Abanka je v začetku meseca predlagala upniško prisilno poravnavo. Zelenović je poudaril, da je odločitev banke presenetljivo časovno skladna s postopki v PSZ in Mariti: »Predlog je zanimiv tudi zato, ker bo prvi obrok Abanki zapadel šele leta 2017, Meja pa mora plačati vsega skupaj le 1,8 milijona evrov.«