Tiskane izdaje
Ljubljana – Več kot mesec dni pred iztekom podaljšanega roka za zbiranje ponudb za odkup Merkurja trgovine je edini zainteresirani kupec, hrvaški tehnični trgovec Pevec, odstopil od namere. Informacijo so naši neuradni viri potrdili.
Stečajna upraviteljica starega Merkurja Simona Goriup je prodajo v postopku ponovne prisilne poravnave izčlenjene družbe Merkur trgovina objavila 5. septembra, nato pa dvomesečni rok »zaradi izjemne zahtevnosti postopka« podaljšala do 16. januarja. Navsezadnje gre za stečajnikovo »srebrnino«. Pooblaščeni cenilec jo je ocenil na 28,55 milijona evrov in tolikšna je izhodiščna prodajna cena. Kupnina bo poglavitni del stečajne mase Merkurjeve lupine; po načrtu finančnega prestrukturiranja naj bi unovčenje stečajne mase skupno zagotovilo upnikom 12-odstotno poplačilo.
Prodaja, ki je malo posebna
Prodajni projekt sam zase je nekoliko poseben, ne le zato, ker delujočo družbo s 1550 zaposlenimi prodaja stečajna upraviteljica, ampak tudi zato, ker je predmet prodaje zgolj trgovska dejavnost, trgovina brez objektov, v katerih posluje. Zakaj tako? Ker so po načrtu finančnega prestrukturiranja prodajne objekte v lasti Merkurja ob izčlenitvi prenesli na družbo Merkur nepremičnine, katere lastnice so DUTB in banke upnice. Kar 13 trgovskih centrov je v lasti avstrijske slabe banke Hete, upravlja pa jih Merkurjeva nepremičninska družba. Merkur trgovina ima vse te trgovske objekte v dolgoročnem najemu, v prisilni poravnavi pa si je izpogajal ugodno najemnino, ki je nekoliko nižja od tržne.
Na razpis za nakup trgovine se je kot edini interesent prijavil Merkurjev največji hrvaški konkurent Pevec. Ta je po stečaju na poti iz finančne in poslovne sanacije in prenovljen znova naskakuje regionalni trg. Njegov sanator Darko Šket je videl priložnost v prevzemu Merkurjeve trgovine, saj bi tako Pevec postal prvi igralec na slovenskem trgu s tehničnim blagom, okrepil pa bi si tudi položaj v Srbiji. Ker pa je njegova lastniška struktura zelo heterogena, delničarji pa imajo različne poglede na razvoj družbe, se je med njimi vnel spor in »uporniki« so septembra zamenjali nadzorni svet in vodstvo. Nova garnitura pod taktirko Jurice Lovrinčevića se po pisanju hrvaških medijev bolj nagiba k obujanju nepremičninskih poslov, po nekaterih informacijah pa podjetje tudi ne izkazuje realnih podatkov o poslovanju in ima iz časa sanacije še veliko nerešenih premoženjskopravnih sporov. Kar je bilo očem dozdaj skrito, počasi prihaja na dan. Vse to so možni razlogi za odstop od nakupne namere, in to več kot mesec dni pred iztekom roka.
Odgovorne smo povprašali, zakaj, a nam niti umika uradno ni nihče potrdil. Stečajna upraviteljica Simona Goriup pravi, da je v sodelovanju z upravo Merkurja (v njej sedita Blaž Pesjak in Anita Valjavec) naredila vse, kar predvideva stečajna zakonodaja pri unovčevanju stečajne mase. V družbi so, je dodal Pesjak, pripravili virtualno podatkovno sobo z vso potrebno dokumentacijo in sobo odprli potencialnim kupcem. Pevec je to možnost izkoristil in opravil skrbni pregled. Očitke, ki se pojavljajo v javnosti, da ni dobil dovolj informacij, v Merkurju zavračajo; prodajni postopek teče dalje, do 16. januarja se lahko zgodi marsikaj, vrata interesentom vsekakor ostajajo odprta.
Maček v žaklju
Tudi naši sogovorniki, poznavalci dogajanj v trgovski panogi, ne verjamejo, da je Pevec dobil premalo podatkov. Prejkone je to le izgovor. Bolj verjetno se jim zdi, da se je kupčeva zagretost ohladila zaradi njegovih notranjih nesoglasij. Sama finančna konstrukcija nakupa naj ne bi bila problematična, saj bi lahko denar zbrali z javno prodajo delnic hrvaškim pokojninskim skladom.
Poglavitno jabolko spora je bila za kupca verjetno tveganost posla. Ne samo dejavnost, tudi trgovski centri so namreč naprodaj, le ne še ta hip. Heta je svoje centre neuspešno prodajala že lani. Nov javni razpis je napovedala za začetek januarja 2017, na odprodajo svojih petih centrov se pripravlja tudi Merkur nepremičnine. A dokler se ne ve, kaj bo z objekti, v katerih dela Merkur, kdo bo postal njihov lastnik, je to nakup mačka v žaklju. Eden izjemno pomembnih elementov kalkulacije cene in prihodnjega poslovanja Merkurja trgovine je povsem nepredvidljiv. Novi kupec centrov lahko z najemnino »stisne« najemnika in mu pobere dobiček. Nihče sicer ne želi s tako potezo izprazniti objekta, a tveganje obstaja. Zato bo racionalni kupec želel odkupiti tudi nepremičnine ali si vsaj zagotoviti zanesljivo dolgoročno partnerstvo z bodočimi lastniki trgovskih centrov.
Marsikomu pa se v tej zgodbi zdi sporna tudi ocenjena vrednost Merkurja trgovine. Res ne gre prezreti ugodnih trendov v poslovanju – Merkur trgovina izboljšuje rezultate, letos pričakuje dobiček, ki bo bistveno višji od načrtovanega –, a ob morebitnih manj ugodnih najemninah in še vedno precejšnji zadolženosti je precej ranljiv. Po mnenju našega sogovornika, ki noče biti imenovan, je ocenjena vrednost Merkurja trgovine previsoka, sploh, ker se ne ve, koliko bodo hoteli prodajalci iztržiti za 23 nakupovalnih centrov. V njihovem interesu je iztržiti čim več in tako postane vsota obeh, pravzaprav vseh treh kupnin, lahko hitro previsoka.
Paketni nakup
Formalno ostaja razpis odprt, a sogovorniki se strinjajo: najverjetnejši scenarij je, da tokratni razpis pade. V ponovnem poskusu bo stečajna upraviteljica lahko znižala ceno, prilagodila pogoje, predvsem pa bo lahko novo zbiranje ponudb vsaj časovno sovpadlo s prodajo nepremičnin. Vsaj znani bodo vsi elementi posla. Transakcija bo kljub vsemu zelo zahtevna, saj bodo na trgu trije nepovezani in nepovezljivi prodajalci, vsak s svojo zgodbo in različnimi komercialnimi interesi: DUTB in banke ter avstrijska Heta in na drugi strani stečajna upraviteljica, ki mora strogo formalistično slediti insolvenčni zakonodaji.
Koliko se pri tem komu mudi? Urgentnost se ne šteje ravno v tednih, vsak od ponudnikov pa si bo prizadeval opraviti prodajo v doglednem času in čim več iztržiti. Še najmanj se mudi Merkurju trgovini, dokler izboljšuje rezultate, lahko pritegne še kakega novega interesenta. Predvsem pa bi lahko z likvidnostnimi presežki (na računu ima okoli 10 milijonov evrov) sam odkupil nekaj trgovin in, kot si prizadeva uprava, zmanjševal tveganja, povezana z lastništvom. Po drugi strani pa ni dobro za posel, da je dolgoročno lastnik tako velike nepremičnine – stečajni upravitelj. Zato, meni stroka, bi se moral celotni paket lastniško konsolidirati (pod taktirko hrvaškega Pevca ali kakega drugega investitorja) vsaj v letu, dveh.
