Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana - Računsko sodišče je pri ravnanju Slovenskih železnic z nepremičninami ugotovilo nekatera negospodarna ravnanja. Neposredne škode pa zaradi tega ni bilo, le potencialna, pravi generalni državni revizor in predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
Računsko sodišče je želelo z revizijo, ki so jo naredili razmeroma hitro, opozoriti, da razpolaganje z nepremičninami, če ni urejeno, predstavlja tveganje, je za Delo pojasnil Igor Šoltes.
Če razmerja niso urejena, lahko prihaja do špekulacij, prelahkotno sklepanje sodnih in izvensodnih poravnav pa je ponavadi v škodo javnega in korist zasebnega. S primerom želijo opozoriti, da je treba stvari, ki se dogajajo v zvezi z javno lastnino, urediti. Infrastruktura - tako avtoceste kot železnice - nikakor ne sme v odprodajo.
Revizorji so ugotovili, da so SŽ s podpisom sodne poravnave s hčerinsko družbo Železniško gradbeno podjetje (ŽGP) neupravičeno brezplačno prenesle zemljišča Ob Zeleni jami v ocenjeni vrednosti 4,2 milijona evrov. Ker so solastniki ŽGP tudi fizične in zasebne pravne osebe, bi bila, če ne bi SŽ prenosa prekinile, povzročena škoda v višini 845.050 evrov.
Računsko sodišče je revidiralo ravnanje SŽ z nepremičninami v letu 2010 in v prvem polletju lanskega leta. Takratni generalni direktor SŽ Goran Branković je za Delo pojasnil, da se je zgodba začela že v devetdesetih letih, ko je SŽ vodil še Marjan Rekar in da so v vsem postopkku prenosa lastništva sodelovali tako odvetniki kot nadzorni sveti SŽ in ŽGP. Ko je bilo vse narejeno, se je čudežno pojavil dokument, ki je dokazoval, da je zemljišče itak v lasti SŽ, so te postopek prenosa nemudoma preklicale in zadeva se je brez škode vrnila v prvotno stanje.
Očitno je bila dokumentacija hranjena na različnih mestih, tako da strokovne službe na SŽ preprosto niso imele enotne slike, ugotavlja Branković. Šoltes pa se strinja, da je očitno problem evidenca in dodaja, da so v reviziji razčistili, kaj je javna železniška infrastruktura kot javno dobro in katera zemljišča ob njej so v lasti SŽ.
Iz revizijskega poročila izhaja, da so SŽ do konca leta 2001 izvedle velik del parcelacij za ureditev lastninskih razmerij med SŽ in državo, do parcelacije nekaterih parcel, predvsem ob železniških postajah po vsej državi, pa še ni prišlo, oziroma prihaja postopno. Čeprav so SŽ prometno ministrstvo večkrat opozorile na problem financiranja parcelacije, je to potekalo izključno iz sredstev SŽ. V revizijskem poročilu sodišče opozarja, da obstaja tveganje za neupravičeno razpolaganje z nepremičninami v državni lasti.
Revizorji tudi menijo, da so SŽ pri menjavi zemljišč z Železniškim zdravstvenim domom (ŽZD) ravnale negospodarno, prenos lastninske pravice na nadomestnih objektih v ocenjeni tržni vrednosti dobrega pol milijona evrov pa je posledično neutemeljen. Do prenosa je prišlo v času, ko je SŽ vodil Tomaž Schara, Goran Branković pa pojasnjuje, da je ŽZD izsiljeval v zvezi s projektom Emonike.
Če do menjave ne bi prišlo, bi namreč SŽ morale Emoniki vrniti 22 milijonov evrov kupnine. Računsko sodišče priporoča sporazumno razveljavitev izvensodne poravnave in ponovno vzpostavitev lastninske pravice.
Tveganje za negospodarno ravnanje je računsko sodišče ugotovilo tudi pri pregledu postopkov prodaje večapartmajskih objektov na Korčuli in na Rabu. Pravzaprav gre za poskus prodaje, saj objekta nista bila prodana.
Očitek revizorjev je, da bi SŽ s prodajo posameznih apartmajev zaslužile več, Goran Branković pa pojasnjuje, da posamezni apartmaji niso bili prodajljivi. V računskem sodišču po Šoltesovih besedah vendarle mislijo, da bi šlo.