Tiskane izdaje
Nobenega dvoma ni, da je s prometnega in logističnega vidika geostrateški položaj Slovenije izjemen. Ker se z zaključevanjem gospodarske krize, ne samo pri nas, temveč v širši regiji, nadaljujejo pozitivni trendi na področju blagovnih tokov, se seveda krepijo fizični kazalniki in povečujejo potrebe po logističnih storitvah, kar pozitivno vpliva na prodajne rezultate.
Fersped beleži v prvih šestih mesecih rast v vseh dejavnostih, razen v železniški logistiki, kjer so imeli v primerjavi z lanskim letom nižje prihodke, kar pa je pri njih posledica usmeritve v dejavnosti z višjimi dodanimi vrednostmi. K rasti teh so po eni strani pripomogle ugodne gospodarske razmere z okrepljeno gospodarsko rastjo, višjo zasebno potrošnjo in povečanim izvozom, po drugi strani pa strateška usmeritev družbe, navaja Natalija Sankovič.
V Intereuropi, našem vodilnem logistu, Damjana Jerman, vodja službe za odnose z javnostjo, ugotavlja, da se ob povečanem povpraševanju po transportnih in logističnih storitvah nadaljuje tudi pritisk kupcev na nižanje logističnih stroškov, kar posledično vodi v nižanje marž.
Mučne zapore prometa
Po mnenju direktorja Adrie Kombi Roka Svetka je glavna težava v dejavnosti zastarela železniška infrastruktura – ne samo v Sloveniji, ampak tudi v jugovzhodni Evropi. Problem je tudi preobremenjenost edinega tira Divača–Koper. Kljub zelo močni konkurenci pa Adria Kombi, ki je največji intermodalni operater cesta-železnica v jugovzhodni Evropi, ohranja svoj tržni delež, tako da pričakuje letos enak obseg prometa in prodaje kot lani. Svetek opozarja, da beleži njihov oprtni vlak za prevoz tovornjakov s šoferji na liniji Maribor–Wels zaradi preusmeritve turških prevoznikov na pomorsko avtocesto (Motorways of the Sea) in ladje ro-ro med Turčijo in Trstom padec prometa.
Kljub gospodarskemu okrevanju je bilo lansko leto zelo zahtevno. Svetek pojasnjuje, da se zaradi vzdrževalnih del na infrastrukturi ali pa izrednih dogodkov, vključno z vremenskimi nevšečnostmi, na celotni mreži nenehno pojavljajo zapore prometa v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, kar seveda povzroča zastoje vlakov. Z največjimi napori – včasih na robu nemogočega – so v Adrii Kombiju skupaj s sodelujočimi železnicami težave poskušali ublažiti, vendar jim je to uspelo le delno, tako da so prepeljali za tri odstotke manj kot predlani, posledično sta bila pod načrtovanim in letom 2015 donos iz poslovanja ter dobiček. Promet iz in v Luko Koper kljub velikim težavam ni bil prekinjen, kar je zasluga SŽ, ki svoje delo opravljajo v nemogočih razmerah.
Da kaže trg pozitivne trende v družbi Gefco ne ocenjujejo samo po svojih poslovnih rezultatih, ampak tudi po evoluciji celotne industrije – tako globalno kot v Sloveniji. Čeprav je trg v smislu konkurence razdrobljen, želijo v Gefco, kot globalni ponudnik in eden izmed desetih največjih logistov v Evropi, postati še bolj prepoznaven tudi na slovenskem trgu.
Prve korake v tej smeri je podjetje naredilo z nadaljnjim izboljšanjem rezultatov na področju logističnih storitev v avtomobilski industriji in pridobitvijo nekaterih pomembnih poslov v drugih industrijskih panogah. Gefco je v Sloveniji še dodatno razvil svojo ponudbo na področju cestnega transporta ter v odgovoru na pričakovanja strank poudaril svoje znanje in izkušnje pri zagotavljanju integriranih logističnih storitev.
Medtem ko podjetje še ni objavilo poslovnih rezultatov za prvo polovico letošnjega leta je Skupina Gefco, globalni ponudnik v industrijski logistiki in evropski vodja v avtomobilski logistiki (v večinski lasti ruskih državnih železnic RZD – Rossijskije Železnije Dorogi), je leta 2016 ob 1,3-odstotni rasti ustvarila prihodke v višini 4,2 milijarde evrov in imela za skoraj tretjino višji dobiček (EBITDA) v vrednosti 172,8 milijona evrov.
Logistika avtomobilov
V pozitivnem gospodarskem okolju, kljub nekaterim negotovostim, skupina meri na širitev poslov v segmentu logistike avtomobilov. Hkrati bodo še naprej razvijali segmente kopenskih prevozov, skladiščenja, ponovno uporabne embalaže, špedicije in tako imenovanih 4PL-storitev, in sicer z zagotavljanjem operativne odličnosti ter fleksibilnih poslovnih modelov, ki ustrezajo potrebam strank.
V Ferspedu so najvišjo rast v letošnjem šestmesečju v primerjavi z lanskim zabeležili v cestni logistiki (indeks 148), v pomorski logistiki je dosežena 17-odstotna rast, pri terminalskih storitvah 14 in pri carinskem posredovanju devetodstotna rast. Podjetje je sredi leta v Kopru pridobilo dodatne skladiščne zmogljivosti, večinoma za pretovor blaga, skladiščenje in dopolnilno delo v skladišču, kar bo imelo tudi sinergijske učinke, zato pričakujejo ugodna gibanja tudi za drugo polovico tega leta in tudi za leto 2018.
Intereuropa za letos načrtuje 142,4 milijona prihodkov od prodaje, 13,7 milijona evrov EBITDA in 6,8 milijona dobička iz poslovanja (EBIT). Za naložbe naj bi porabila 5,9 milijona evrov. Koncern je v prvem polletju letos dosegel rast na vseh treh poslovnih področjih, največ na področju interkontinentalnega prometa za kar 12 odstotkov, pri logističnih rešitvah za enajst odstotkov, na področju kopenskega prometa pa je bila rast enoodstotna. Znotraj medcelinskega prometa je bila največja, kar 30-odstotna, rast na konvencionalnem pomorskem transportu. V primerjavi z lani je bila za še dve odstotni točki višja rast v letalskem prometu, in to predvsem zaradi pozitivnega razvoja čarterskih poslov tovornega prometa v Srbiji in Sloveniji.
V kopenskem prometu so se prihodki iz cestnih prevozov povečali za 16 odstotkov, logistične rešitve pa beležijo 11-odstotno rast prodaje glede na primerljivo obdobje lani. Na omenjenem področju so večinoma zapolnili skladiščne zmogljivosti in pridobili posle z višjo dodano vrednostjo. Na vseh treh poslovnih področjih so vzpostavili sodelovanje z nekaterimi novimi večjimi strankami
Pretočnost
Slovenija svojega geostrateškega položaja ne zna izkoristiti, pravi Peter Pišek, predsednik prevozniške sekcije v OZS in prvi mož družinskega podjetja Pišek & HSF Logistics. Luka Koper poka po šivih in preprosto potrebuje zaledje ter ustrezno infrastrukturo: od nove proge iz Kopra, razvojnih osi in podobno. Če ne bo primerne infrastrukture, bodo blagovni tokovi obstali, saj jo logisti, prevozniki nujno potrebujejo. Sestanek v državni avtocestni družbi je spet pokazal, da je glavni problem pretočnost, mikrolokacijsko pa Karavanke, kjer rešitve z drugo cevjo pred letom 2023 ne bo.
Država bi morala poskrbeti za infrastrukturo in pogoje za hiter razvoj gospodarstva, z ustreznimi pogoji za domače in tuje naložbe. Na srečo minister Zdravko Počivalšek zdaj poudarja tudi domače, ne le tujih naložb, pravi Peter Pišek in dodaja, da gospodarstveniki počnejo to, kar bi morala država. »Zdaj jaz hodim naokrog,« pravi Pišek, »saj, načelno je jasno, kaj potrebujemo – ko pa je treba dati cekine, se vsi skrijejo.«
Sam je začel s sestrinim posojilom v višini deset tisoč nemških mark, zdaj je v njegovem podjetju 85 zaposlenih; 14 jih dela v upravi (računovodstvo, kadrovska služba, finance ...) in za to je treba plačati – kar pomeni, da je njihova ponudba na tenderju avtomatično za 20 odstotkov višja. Kar je dodatna težava za avtoprevoznike.
Peter Pišek namreč opozarja na močno nelojalno konkurenco prevoznikov iz tretjih držav, Srbije, BiH, kjer so plače in (državne) obremenitve nižje. Pri nas formalno ustanavljajo družbe kar »pod hruško«, na enem naslovu je lahko tudi dvajset družb, in morda en zaposleni (prokurist), ki ga nihče ne pozna, ter petdeset tovornjakov. Da gre za nelojalno konkurenco vedo vsi, pravi Peter Pišek in dodaja, da bi bilo treba vzpostaviti red, tudi z inšpekcijskimi pregledi, dodatnimi pravili igre.
Na nedavnem sestanku slovenskih (in hrvaških) prevoznikov s komisarko Violeto Bulc na Obrtni zbornici Slovenije so govorili o tem, kako zaščititi trg EU pred tretjimi državami. Iščejo prave možnosti, kako tako stanje omejiti z nekimi pravili igre. Pišek ne ve, kako, a nekako bo treba. Med novimi težavami je še napovedana evropska uzakonitev obveznih tedenskih počitkov v motelih (ali doma).
