Tiskane izdaje
Zagreb – Dan po objavi predloga poravnave je Zagrebška borza ustavila trgovanje z delnicami družb propadlega koncerna Agrokor. Odločitev je dokaj logična, saj so z predlaganim načrtom sedanje delničarje izrinili iz lastništva novega Agrokorja, v katerem bo, preprosto povedano, vse premoženje prešlo v last upnikom, sumljive terjatve in dolgovi pa ostajajo Ivici Todoriću.
Ta odločitev je dodobra razbesnela male delničarje. Okoli 15.000 se jih je povezalo v združenje, ki zdaj od Hrvaške agencije za nadzor nad finančnimi storitvami (HAFNE) zahteva, da jo zaščiti. Brez privolitve upnikov v poravnavo in brez sklepa sodišča v postopku izpodbijanja poroštva navaja izredni upravitelj samo eno skupino manjšinskih delničarjev, ki bodo ostali brez vsega. V združenju menijo, da so poroštva, ki so jih Agrokorjeve družbe dale za posojila ničelne in da se je z »roll up« aranžmajem ameriškemu skladu Knighthead omogočilo, da si prilasti premoženje, vredno 560 milijonov evrov.
Še burneje so se odzvali dobavitelji. Po štiriurnem sestanku z izrednim upraviteljem Antejem Ramljakom je Marica Vidaković pred kamerami demonstrativno raztrgala osnutek poravnave. Dejala je, da ga svet upnikov, v katerem ona zastopa dobavitelje, ni odobril, temveč jih je z njim zgolj seznanil. Marica Vidaković zahteva enakopravno obravnavo vseh upnikov. Po predlagani poravnavi bi bili najbolj oškodovani upniki Konzuma. »Če smo bili vsi skupaj vključeni v reševanje Agrokorja, zakaj ne bi bili zdaj tudi vsi skupaj upniki 'novega Agrokorja', ne pa da so to samo upniki posameznih družb, kot so Konzum, Jamnica ali Ledo,« se je vprašala.
Zahtevala je nov sestanek v večernih urah in v primeru, če ne bo izpolnjena njihova zahteva po enotni obravnavi upnikov, zagrozila z najmočnejšim orožjem: ustavitvijo dobave blaga. »Resnično me zanima, kako bo Agrokor deloval brez blaga,« je še pripomnila ta odločna in temperamentna direktorica Kraša. Ante Ramljak je potrdil, da osnutek poravnave predvideva različno obravnavo upnikov posameznih družb, je pa dopustil možnost, da se o teh stvareh dodatno razpravlja. Hkrati je izrazil prepričanje, da ne bo prišlo do ustavitve dobave blaga, saj bi »bilo to v škodo dobaviteljev«.
Kakšna bo delitev pogače?
A naj je osnutek predloga poravnave še tako »strokoven in kompleksen«, dejstvo je, da ne ponuja odgovora na temeljno vprašanje: »Kako velika je pogača, ki se bo delila, oziroma, koliko terjatev bo poplačanih in koliko dolgov bo odpisanih?« V prvih ocenah navajajo, da bo imel »novi Agrokor« (Mercator je izvzet) največjo možno vrednost (10 x EBITIDA) oziroma 2,7 milijarde evrov. Kot poudarjajo, je »novi Agrokor« sposoben prenesti nove dolgove v vrednosti 5 x EBITIDA, kar znaša 1,3 milijarde evrov. Preostalih 1,33 milijarde evrov sodi v delniški kapital oziroma bodoče lastniške deleže. Če bi torej vsi postali upniki »novega Agrokorja«, kar je še vedno vprašljivo (živila in kmetijstvo imata operativni dobiček, prodaja na drobno pa izgube), bi imeli pri »delitvi pogače« oziroma poravnavi nekateri prednost.
Predvsem bodo stoodstotno poplačani zavarovani upniki, sodni stroški, plače delavcev in stroški prestrukturiranja. Poleg tega lahko na stoodstotno poplačilo računajo tudi »roll up« posojilodajalci, ki so z injekcijo v znesku 480 milijonov evrov zagotovili tudi poplačilo starih terjatev v istem znesku, tako da imajo zdaj zagotovljenih 960 milijonov evrov. Vendar se bodo morali tudi oni sprijazniti s tem, da bodo le kakšnih 38 odstotkov dobili v denarju, preostalih 68 odstotkov pa v delnicah. »Seveda pa po poravnavi nihče ne bo takoj dobil denarja v gotovini, saj se premoženje ne bo takoj razprodalo, temveč se bo v določenem obdobju refinanciralo,« je pojasnil Ramljak.
Kar zadeva nezavarovane upnike, med katere spadajo tudi dobavitelji, bodo po prvih izračunih namesto pričakovanega 15-odstotnega odpisa, morali računati s kar 77-odstotnim odpisom terjatev, s tem da jim bodo tudi ta 23-odstotni delež izplačali v delnicah.
Če bo vse potekalo po načrtu, kar se zdi po sporu z dobavitelji misija nemogoče, pa bodo imeli končno besedo o poravnavi v skladu s »pogodbo o financiranju s statusom najstarejše terjatve« večinski posojilodajalci in večinski nebančni posojilodajalci, ki morajo odobriti sleherno poravnavo upnikov.
