Razveljavljen stečaj T-2

Ustavno sodišče ugodilo predlogu Garnola; vsi sodni postopki glede stečaja T-2 dokončno zaključeni.

Objavljeno
04. april 2017 13.17
Marjana F. Kristan, Nejc Gole
Marjana F. Kristan, Nejc Gole

Ljubljana − Ustavno sodišče je ugodilo predlogu družbe Garnol in zaradi več kršitev ustave spet razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani iz marca 2016 o začetku stečajnega postopka družbe T-2. Odločitev, ki je bila sprejeta 22. marca letos, pomeni, da se stečajni postopek nad T-2 dokončno ustavi. V DUTB sodbo še proučujejo.

Vodenje družbe T-2 bo po predaji poslov, ki ga bo opravila stečajna upraviteljica Danica Čuk (odločbo ustavnega sodišča je prejela danes), ki je postopek vodila več kot leto dni, spet prevzelo poslovodstvo družbe z Juretom Valjavcem na čelu. Primopredaja poslov naj bi bila predvidoma opravljena do konca tedna, so za Delo odgovorili iz družbe Garnol, ki je 98,06-odstotna lastnica T-2.

Danica Čuk nam je pojasnila, da se bo primopredaja poslov formalno izvršila, ko bo v agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) vpisana sprememba zakonitih zastopnikov, s katerimi bo to predajo tudi opravila. Pričakuje, da bodo to Jure Valjavec, Jožef Zrimšek, Vojko Šiler in Miroslav Štravs.

Poslovanje T-2

V družbi poudarjajo, da za stečaj T-2 res ne obstajajo nikakršni ekonomski razlogi, saj je družba solventna in posluje z dobičkom, svoje obveznosti do upnikov pa lahko glede na dolg, ki ga ima, v celoti poravna do konca leta 2021. Dodali so, da bodo plačila upnikov skladna s potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja. Na vprašanje, kakšno je bilo poslovanje T-2 lani in ali so bili poslovni cilji doseženi, so iz družbe odgovorili, da bodo lastniki v prihodnjih dneh preverili finančno stanje.

Glede natančnejših podatkov o poslovanju so nas napotili na stečajno upraviteljico Danico Čuk. Ta nam je potrdila, da je družba T-2 v preteklem poslovnem letu izpolnila pričakovane poslovne cilje ter da je med stečajnim postopkom, to je od 4. marca 2016 do 31. decembra 2016, poslovala z dobičkom. Po naših neuradnih informacijah naj bi lani ustvarili dobrih 800.000 evrov dobička.

Glede tržnih deležev, ki jih dosegajo na trgu elektronskih komunikacij, pa v T-2 pravijo, da so glede na skoraj triletno obdobje, ko so predlagatelji stečaja onemogočali nemoteno poslovanje družbe T-2, tržni deleži temu primerni.

Sodna saga

Ustavno sodišče je z najnovejšo odločbo tako potrdilo sklep ljubljanskega okrožnega sodišča z 22. junija 2015, ki je zavrnilo zahtevo za začetek stečajnega postopka nad T-2. S to odločbo so vsi sodni postopki, povezani s stečajem T-2, tako zaključeni. V družbi Garnol, kot so pojasnili, so takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovali, saj jim je bila s sklepom višjega sodišča o začetku stečajnega postopka, v katerem se je T-2 znašel zaradi neupravičenih in neutemeljenih zahtev DUTB, kršena vrsta ustavnih pravic.

V odločbi ustavno sodišče ugotavlja kršitev 22. člena ustave zaradi arbitrarnega odločanja sodišč in opozarja na hude posledice, ki so nastale zaradi onemogočenega izvrševanja premoženjskih in upravljavskih pravic lastnikov družbe T-2, varovanih s 33. členom ustave. Te je s predlogom za uvedbo stečajnega postopka nad družbo T-2 16. septembra 2014 sprožil DUTB, lastniki pa so morali odločitve sodišč izpodbijati.

Navedli so, da te posledice trajajo že skoraj dve leti in pol, ko je sodišče prve stopnje prvič izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. Višje sodišče namreč ni odločalo na podlagi zakona, ampak na podlagi meril, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, torej samovoljno. Zaradi teh sodnih procesov je bilo poslovanje družbe T-2 zelo ohromljeno, z vsakim dnem pa bolj ogrožen tudi njen obstoj. Ker je bilo hkrati onemogočeno tudi izvrševanje pravic lastnikov, bi to pomenilo tudi trajno izgubo njihovih pravic. Lastniki T-2 so v zadnjih dveh letih zaščito na ustavnem sodišču iskali že drugič.

Zgodba okrog stečaja leta 2004 ustanovljenega telekomunikacijskega operaterja T-2 sega v leto 2009, ko so se zaradi visokih dolgov T-2 pojavili prvi predlogi upnikov za začetek stečaja. Ta je nato končal v prisilni poravnavi, sledila je zgodba o začetkih in prekinitvah stečaja.

V Garnolu pa so ves čas dokazovali, da banke svojih terjatev niso zavarovale in da tako niso prednostne, ampak navadne upnice, ki bodo tako kot vsi drugi 40-odstotno poplačani leta 2021.