Rimske terme: pravna kolobocija in potovanje milijonov

Celje – Rimske terme v stečaju so že od konca leta 2013 pravnomočno obsojene goljufije na škodo Evropske unije, sodišče je naložilo tudi vračilo 3,5 milijona evropskih sredstev. Vrhovno sodišče je sodbo v delu, ki se nanaša na vračilo denarja, razveljavilo, kljub temu pa so milijone Rimskim termam že vzeli, pa jih spet vrnili. Višje sodišče zdaj vnovič odloča o tem, ali bodo milijoni končali v stečajni masi ali v državnem proračunu.

Različni sodni postopki v zadevi Rimske terme se vlečejo že od uvedbe stečaja leta 2013. Aprila tega leta je večina vpletenih krivdo za goljufijo priznala, le Hilda Tovšak je to storila nekaj mesecev kasneje. Rimskim termam v stečaju je sodišče prisodilo vračilo 3,5 milijona evrov evropskih sredstev. Stečajni upravitelj, sprva Boris Dolamič, kasneje je njegovo delo prevzel Rok Sodin, že od pravnomočnosti sodbe konec leta 2013 dokazuje, da bi bili z vračilom oškodovani upniki, saj denarja v stečajni masi za te namene ni. Tožilec Stanislav Pintar na drugi strani opozarja, da gre za denar, ki so ga dobili s kaznivim dejanjem, kar pomeni, da ga je treba vzeti.

S precej zapletenim pravnim vprašanjem, ali v tem primeru zakon o insolventnih postopkih (ZFPPIPP) prevlada nad kazenskim zakonikom ali ne, so se do danes ukvarjala že prenekatera slovenska sodišča. Medtem ko so sodišča mlela, so nekateri organi hitro delali. Ko je višje sodišče decembra 2013 potrdilo prvostopenjsko sodbo, je davčna uprava takoj začela postopek izvršbe, da bi prišla do dosojenih 3,5 milijona evrov. Sklep o davčni izvršbi je konec novembra 2014 potrdilo finančno ministrstvo in davčna uprava je Rimskim termam konec decembra 2014 milijone vzela.

Rimske terme so zaradi izvršbe sprožile upravni spor in upravno sodišče jih je uslišalo, saj so junija 2015 odpravili sklep o davčni izvršbi. Tri mesece kasneje je celjsko okrožno sodišče v kazenskem postopku ponovno odločalo o usodi milijonov in znova odločilo, da jih morajo Rimske terme vrniti državi. Na podlagi junijske odločitve upravnega sodišča pa so Rimskim termam 2. novembra 2015 milijone vrnili! Denar je na računu stečajnega upravitelja, ki pa z njim ne sme ničesar početi, kot ga je opozorilo tudi celjsko okrožno sodišče. Vse je namreč odvisno od odločitve senata višjega sodišča. Na njegovi včerajšnji seji sta svoje razloge, na čigavem računu naj končno pristanejo milijoni, znova pojasnjevala pooblaščenka stečajnega upravitelja Saška Zelenik in višji državni tožilec Stanislav Pintar.

Kaj je delalo ministrstvo?

Zelenikova je na seji poudarila, da ni dvoma, da so Rimske terme do evropskih sredstev prišle z lažnimi situacijami, ampak da so gradnjo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) nadaljevali: »Tega denarja, 3,5 milijona evrov, ni več. Ta denar je v objektu in je bil porabljen za to, za kar je bil namenjen. Dela so bila dokončana, tudi na željo MGRT. Ta je po dodatnih zahtevkih dal nova sredstva, z novimi deli so nastali novi upniki, ki so danes tudi upniki v stečaju. Rimske terme so sledile MGRT, ki v kazenskem postopku sploh ni vložilo premoženjskopravnega zahtevka, gospodarski spor pa so vložili zaradi stečaja in ne zaradi kaznivega dejanja. Z vračilom tega denarja bodo Rimske terme ostale brez celotnega premoženja, upniki bodo ostali tudi brez posebne stečajne mase, čeravno so Rimske terme naredile vse, kar so bile dolžne narediti. In zdaj bi se jim to vzelo, da bi se polnil državni proračun.«

Do MGRT je bil, kot že na prejšnjih obravnavah v drugih postopkih, kritičen tudi Pintar: »Če hoče nekdo rešiti investicijo, to ne dekriminalizira premoženjske koristi. Absurdno pa je stališče, da če je MGRT kršilo predpise, da se premoženjska korist ne bi vzela.« Pintar je okrcal tudi upravno sodišče, saj so zaradi njegove odločitve milijoni spet v Rimskih termah: »Ne morem razumeti, da upravno sodišče povozi kazensko!«

Višje sodišče bo razsodilo v 30 dneh. Rimske terme že dober mesec čakajo tudi na razsodbo gospodarskega oddelka celjskega okrožnega sodišča, ki ponovno odloča o tožbi MGRT, s katero zahteva nazaj ne le 3,5 milijona evrov, ampak vsa evropska sredstva z obrestmi, skupno gre za 5,9 milijona evrov. Gre za ponovljeno sojenje, prvič je MGRT tožbo izgubilo.