Robert Trnovec, Microsoft: Slovenija lahko z digitalizacijo poveča konkurenčnost

Konec lanskega leta je politično-gospodarska delegacija, s premierom Mirom Cerarjem na čelu, obiskala pet ameriških infotehnoloških podjetij (Cisco, EMC, IBM, Microsoft in Oracle). Konkretnih poslov niso sklepali, podpisali so zgolj namere za izvedbo kopice projektov. Direktor Microsofta Slovenija Robert Trnovec trdi, da se pri nekaterih projektih zadeve že premikajo.

Kakšne so bile podrobnosti politično-gospodarskega obiska v ZDA? Kdo je komu odpiral vrata in kdo je iskal nove posle? Ima država ideje in je iskala partnerje za svoje načrtovane projekte, ali ste korporacije zaradi ne najboljših gospodarskih razmer iskale nove posle, tokrat v državi?

Ne eno ne drugo. Digitalna transformacija spreminja življenje posameznikov, poslovanje podjetij, način vodenja, javno upravo, izobraževanje in še kaj. Izrazito pozitivno se mi zdi, da sta vlada in predsednik vlade osebno spoznala, da je to pomembna tema. Seveda je vsako podjetje predstavljalo vse, o čemer misli, da lahko proda. Memorandumi, mi smo ga podpisali, nekateri ga niso, nekateri so imeli druge oblike, so po eni strani zelo splošni, po drugi pa vseeno opredeljujejo nekatera področja, o katerih verjamemo, da jih lahko skupaj razvijamo. Vem, da so bili tako pozitivni kot negativni odzivi na tak obisk. Toda če želimo povečati konkurenčnost Slovenije, brez digitalizacije ne bo šlo.

Se je na podlagi podpisanih memorandumov že začelo kaj spreminjati, ste se začeli ukvarjati s katerim od projektov? Govor je bil o lesni industriji, zdravstvu, šolstvu in digitalni identiteti.

Da, to so štiri področja, ki smo jih vključili v naš memorandum. Spremembe so se začele, je pa zadeva trenutno v občutljivi fazi. Velike premike delamo na področju interneta lesa, ki je mogoče tudi najbolj inovativen in netipičen od vseh omenjenih projektov. Zadeva se je dobro ujela tudi s siceršnjim organiziranjem v zvezi s tem, saj dobivamo novo državno družbo za upravljanje lesa. Digitalna platforma, ki jo snuje država, bi lahko povečala vrednost v lesnopredelovalni verigi, ki je zdaj sramotno nizka. Predvsem pa s predelovanjem slovenskega lesa služijo sosednje države. Verjamem, da bo naša ideja zaživela.

Kako bi bila ideja videti v praksi? Kaj nameravate vzpostaviti in kakšne bi bile koristi za vpletene v lesnopredelovalni verigi?

Sistem bo verjetno vzpostavilo ministrstvo za javno upravo kot operater, upam da na Microsoftovi platformi. Čeprav bo na koncu seveda razpis, na katerem lahko izberejo tudi koga drugega. Kaj bi dosegli? Danes, ko se les poseka, zanj ni kupca in pridejo prekupčevalci, ki ga kupijo in odpeljejo v Avstrijo. Po drugi strani isti dan mizar nima desk in jih mora ponavadi po visoki ceni kupiti od nekoga iz Avstrije. S tem, ko bi se ponudba in povpraševanje digitalizirala in naredila transparentna, bi verjetno dosegli, da bi več poslov ali vrednostnih verig ostalo v Sloveniji.

Vzpostavila bi se torej resnejša povezava med gozdarji in mizarji, če zelo poenostavim. Drug za drugega bi vedeli, kaj počnejo, kaj ponujajo in kaj potrebujejo.

Tako nekako. Gre pa tudi za to, da povpraševanje lahko usmerja ponudbo. Če je povpraševanje znano, se proizvodnja temu lahko prilagaja. Imeli smo žled in na žalost zelo veliko podrtega lesa, ki ga nismo znali prodati, ker ta veriga ni organizirana. Večino smo ga zato prodali v tujino po verjetno prenizkih cenah.

Kdo bi vzpostavitev takega sistema plačal?

Nisem pravi naslov, da bi razčiščeval taka vsebinska vprašanja. Razmišljam pa, da verjetno ni problem nekaj plačati, če se zaradi vzpostavitve te tržnice ustvari nova vrednost in ostane v Sloveniji denar, ki zdaj ne. Poleg tega take investicije danes niso velike, so tudi z vidika IT zelo preproste in zanje lahko dobimo evropska sredstva. Seveda nastanejo določeni operativni stroški, vendar o njih res ne vem, kdo bi jih plačeval. Vprašanje stroškov pa se mi zdi nepomembno v primerjavi s koristmi.

Kaj Microsoft ponuja? Katere od vaših rešitev ste predstavili na omenjenem obisku?

Nismo tako daleč, da bi govorili o konkretnih rešitvah. Imamo gradnike za katero od teh rešitev. Ti gradniki so lahko dober sistem CRM, v katerega spravite vse lastnike slovenskih gozdov. Potem oblak, v katerega lahko učinkovito spravljate transkacije.

Poleg tega pa so še drugi ponudniki s strojno opremo in še čim.

Strojna oprema je načelno na voljo v obliki državnega računalniškega oblaka. Ta platforma gotovo ne bi zahtevala nobene nove investicije. V poštev pridejo partnerji, ki bi napisali še kakšen kos programske opreme, predvsem pa gre za vsebinska vprašanja. Z vidika IT je vse skupaj dokaj nezahtevno.

Skoraj trivialno.

No, nekaj dela seveda bo. (smeh) Pomembna je zanesljivost, varnost podatkov. Vseeno gre za resne stvari, toda taki projekti so zdaj vsakodanji. Stvar je nova vsebinsko, ne tehnološko.

Kako pa bi bila videti digitalna identiteta, ki se sliši kot potencialno najzanimivejši od vaših štirih projektov? Ali vsaj projekt z najvišjim konkretnim doprinosom, če vam v resnici uspe najti novo, vsesplošno uporabno rešitev.

Verjetno si vsi želimo več elektronskih storitev in elektronskih transakcij. Podlaga za to sta zasebnost in varnost podatkov. Dokler ne zaupamo, da je varno, ne bomo opravljali transakcij. Varnost na način, da ima vsaka storitev svojo metodo avtentikacije in varovanja, je lahko draga, okorna in zoprna za uporabnike. Nihče noče imeti 15 digitalnih potrdil, gesel, kartic in ne vem česa še. Treba je narediti nekaj, kar je dovolj univerzalno in ekonomično, hkrati pa seveda na najvišji ravni varnosti in prijaznosti do uporabnika. Za zdaj nismo dlje od te osnovne ideje.

Ne vem, ali je kdo že prišel zelo daleč pri vzpostavljanju enotne digitalne identitete za vse storitve. Estonija ima osebno izkaznico z digitalnim potrdilom za državne storitve, vendar ta identiteta ni kdo ve kako uporabna še za druge storitve, ki jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem življenju. Državne storitve, denimo da gremo na upravno enoto, na volišče, podaljšat prometno dovoljenje in podobno uporabljamo nekajkrat na leto. V najboljšem primeru.

Tak gradnik se lahko uporabi mnogo širše. Urbana je, denimo, tak primer.

Točno to sem hotel poudariti. Če je taka identiteta uporabna tudi za vsakdanje storitve, kot je urbana, jo je absolutno smiselno razvijati.

Ideja je takšna. Samo za tistih par življenjskih dogodkov, denimo, ko ti poteče osebna izkaznica, je sicer v redu, spet ne tako velika dodana vrednost. Vsakodnevne stvari – avtobus, parkirnina. Takrat zadeva postane zanimiva.

Lahko pričakujemo, da se bomo začeli s tem ukvarjati? Kaj piše v memorandumu?

Raje bi videl, da bi to vprašali koga drugega. Po naši strani ta pripravljenost obstaja, verjamem, da tudi na vladni strani. Prizadevamo pa za izvedbo. V memorandumu piše, da so to teme, okoli katerih bomo na vsaki strani identificirali ekipe, ki se bodo začele o tem pogovarjati. Na enem projektu se to zelo močno dogaja, na drugih malo manj. Decembra smo bili v ZDA, zdaj je februar, ni še tako kritično. O marsikateri stvari se v tej državi razpravlja precej dlje.

To je res. Ampak marsikatera stvar, ideja v tej državi po enem ali dveh pogovorih in dolgem odlašanju tudi zamre.

Verjamem, da je pogosto tako. Verjamem pa tudi, da bomo s tem primerom to presegli. Da je na vladni strani dovolj resnosti. Minister Koprivnikar osebno je nosilec vsega skupaj. V ZDA nas je bilo pet tehnoloških podjetij. To pomeni skupaj približno 20 tem. Če se jih od tega uresniči pet, ker vse se gotovo ne bodo, potem bo to uspeh. Verjamem, da bo pet projektov uresničenih.

So ti projekti nekaj, kar tudi Microsoftu Slovenija lahko pomaga do kakšnega dodatnega delovnega mesta, višjih prihodkov ali nasploh boljšega položaja znotraj korporacije.

Korporacije svojo lokalno prisotnost utemeljujejo z jasnim ciljem gospodarskih rezultatov. Niso tu zato, ker jim je lepo, ali zato, da imamo mi službe. Slovenija je imela srečo, da je v nekem obdobju v 90. letih izkazovala potencial regijskega igralca in se je zato toliko IT-korporacij naselilo tu. Če bi bilo tako, kot je danes, ko Slovenija nima nikakršnega regijskega vpliva, seveda te korporacije sploh ne bi prišle k nam.

Ampak bi šle neposredno v Zagreb, Budimpešto ali Beograd.

Natančno tako. Zato smo vsi v krču branjenja te prisotnosti. Ta bo trajala tako dolgo, dokler bodo ta podjetja uspešna. Malo je seveda odvisno tudi od tega, kako se interno določijo merila, kaj sploh je uspešnost. Če so pričakovanja do Slovenije nerealna, potem za vsako podjetje hitro lahko rečemo, da je neuspešno.

Če se vse gleda le skozi tabele, Slovenija zelo hitro odpade.

Mi imamo srečo, da se ne gleda vse samo skozi tabele. Eden ključnih elementov merjenja je tudi inovativnost. Če izvedemo opisan projekt z lesom v Sloveniji, obstaja velika verjetnost, da ga bo Microsoft predlagal še kje drugje na svetu. Tudi to nas ohranja. Čeprav na koncu gotovo prevlada ekonomska logika in odločitev HP je zelo slab signal za vse druge korporacije. Redki so primeri, ko bi bila prisotna samo peščica korporacij, druge pa ne. Po navadi so vsi ali pa nihče.

V Sloveniji so bili tako rekoč vsi, zdaj se pa mnogi ali zelo krčijo ali celo umikajo. HP je odšel, Cisca skoraj ni več …

Res je, nekaj se jih je že zelo skrčilo, na raven enega ali dveh zaposlenih. Z nami za zdaj ni tako, rastemo tako po prometu kot po ljudeh in verjamem, da bomo tu, dokler bo tako.

Ko ljudje iz panoge govorijo o primeru HP, v isti sapi pogosto omenjajo Microsoft in se sprašujejo, če je lahko prav on naslednji, ki bi zaprl slovensko podružnico.

Verjamem, da nas omenjajo, kar je tudi logično. Vendar za zdaj v Microsoftu ne razmišljamo, da bi šli iz Slovenije, tudi interno nas obravnavajo kot uspešno podružnico. Ravno zaradi inovativnosti. Navsezadnje tudi srečanje g. Nadelle in premiera Cerarja kaže, da je Slovenija za Microsoft pomembna. In zadeve, kot je NT-konferenca, prav tako pripomorejo k naši prepoznavnosti v širšem okolju. NT-konferenca je naša, mi jo organiziramo, a je nekako postala javno dobro. Korporacija vidi učinek take konference, kjer se vsako leto zbere vsaj 1500 ljudi, udeleži se je predsednik vlade, gospodarstveniki na poslovnem srečanju.

Je oblak (Azure) že glavni steber Microsofta? Sploh če gledamo na prihodnost.

Pred nami je doba, ko bosta na prvem mestu oblak in mobilnost. Vizijo omogočiti posamezniku, da naredi več, si je mogoče postavljati samo zaradi tega, ker verjamemo, da bo svet sestavljen predvsem iz teh dveh gradnikov – storitev v oblaku in popolne mobilnosti. Vsega in vsakogar. Eden od treh stebrov Microsofta, poleg osebne produktivnosti in bolj »osebnega« računalništva, so inteligentne storitve iz oblakov. Ne samo oblak sam zase, ne samo strežnik, ki je preseljen iz kleti nekam drugam, ampak tudi strojno učenje, prediktivna analitika, umetna inteligenca. Vse, kar zajema neko ogromno količino podatkov, sposobnost učenja na njih in samodejnega zaznavanja vzorcev. Kar je navidezna pomočnica Cortana. Kar je napovedovanje izidov tekem ameriškega nogometa. Kar je storitev za zavarovalnico, da ji poveste, katerih sto polic je v največji nevarnosti, da bodo ta mesec odpovedane.

Kakšen je vaš občutek, kako se bo nadaljevala zgodba z windows 10 na telefonih. Ob objavi zadnjih poslovnih rezultatov je bilo veliko presenečenj, da je »oblačni« steber dal še boljše rezultate od pričakovanih in da je na telefonskem področju še slabše, kot nas je večina sklepala.

Imate prav. Po eni strani zelo veliko pozitivnih presenečenj. Oblak, surface. Vrednost delnic se je zvišala za pet odstotkov, kar pomeni, da je prevladujoče mnenje pozitivno. Hkrati so področja, ki so slaba. Vendar mobilnost ne pomeni samo naprave, ampak izkušnjo. Pomeni, da kjerkoli ste, s katero koli napravo, lahko opravite svoje delo. Tu smo v malo boljši poziciji, kot če gledamo samo naprave. Če uporabljate office 365 in imate androidni telefon, ipad in osebni računalnik z okni, ste lahko povsod produktivni z istimi orodji. Smo zelo močan igralec na področju mobilnosti, vendar nas ne smete meriti zgolj s številom prodanih telefonov.