Tiskane izdaje
Ljubljana – Spremembe so neizogibne, a zdaj postajajo še hitrejše, je na konferenci o izzivih prihodnosti izpostavil Wouter Swolfs iz Deloitte Innovations. Tehnologija ogroža delovna mesta, hkrati pa ustvarja priložnosti za nova.
V prihodnjih 10 do 20 letih bodo kar 58 odstotkov finančnih svetovalcev zamenjali roboti in umetna inteligenca. Skoraj polovica današnjih delovnih mest pa bo do 2034 avtomatiziranih, a države na to niso pripravljene. »Če želite biti v koraku s časom in ostati v igri, podpirajte zagonska podjetja. Ta so namreč tisti, ki bolje razumejo prihodnost od vas. Pojdite do mladih, da vam svetujejo, v katero smer razmišljati,« je na konferenci Izzivi prihodnosti: Ste pripravljeni nanje?, ki jo je organiziral Deloitte, dejal Swolfs in dodal: »Spodbujajte zaposlene, da razmišljajo o inovacijah.«
Raziskava, ki so jo opravili pri Deloittu, je pokazala, da so za podjetja največji izzivi v prihodnosti, po vrstnem redu, inovacije, digitalizacija, regulacija in talenti. Pri inovacijah so izzivi povezani predvsem z operativnim delom in odnosom s strankami. Prav tako je v odnosu s strankami izziv digitalizacija, trend, ki poganja spremembe pa je internet stvari (internet of things). Glede regulacije so ameriška podjetja prepričana, da njihov trg ne bo toliko reguliran kot sta evropski in azijski. Med izzivi v zvezi s talenti pa podjetja navajajo, da jih bo v prihodnosti težje zadržati kot privabiti. »Vaš bodoči finančni direktor ali pa kar direktor podjetja se danes uči iz youtuba, zato razmišljajte o vseh predstavnostnih kanalih, ko predstavljate vaše podjetje,« svetuje Swolfs.
So bankovcem in kovancem šteti dnevi?
Tehnologije bodo prinesle velike spremembe v industrijah in delih življenja, kjer doslej še niso imele takega vpliva. »Demokratizacija spreminja stvari. Tako je na primer internet spremenil medije. Če so prej uredniki časopisov odločali o tem, katere informacije bodo šle v javnost, je zdaj vsaka lahko svoj urednik. Enako se dogaja z drugimi industrijami,« je povedal izvršni direktor Alta Skladov Simon Mastnak. V finančni panogi ključ leži v zaupanju: ali bom pri transakcijah zaupal nekomu na drugi strani, ki ga ne poznam.
V 15 letih se bo finančna industrija zelo spremenila, mogoče ne bo več bankovec in kovancev in centralnih bank. Podobno je z zavarovalništvom, ki je sicer konservativno, a se veliko dogaja. »Uber in njemu podobni obračajo naš posel na glavo. Menim, da bistvene spremembe ne bodo prišle čez noč, a moramo biti pripravljeni nanje,« je na okrogli mizi o izzivih v finančnem sektorju dejal predsednik uprave Save Re Zvonko Ivanušič.
Tudi druge panoge niso imune. Avtomobili brez voznikov, enega takih razvijajo pri Googlu, bodo imeli velik vpliv na celotno logistično verigo, roboti že zdaj delajo družbo nekaterim upokojencem in učijo otroke, med najbolj vredna podjetja pa sodijo taka, ki sploh nimajo lastnine (Airbnb je največja »hotelska« veriga, ki ni lastnik nepremičnin, ki se preko njih oddajajo).
Novosti spremljajo in jih že vpeljujejo tudi slovenska podjetja. Po besedah člana uprave za finance, računovodstvo, kontroling, informatiko in upravljanje tveganj v Petrolu Igorja Stebernaka že pokrivajo pet od osmih področij potrebnih za pametna mesta. »Z uvajanjem hibridnih pogonov, bo prodaja energentov manjša, zato moramo razmišljati o novi dodani vrednosti na naših bencinskih servisih,« pravi Stebernak. Tehnologija spreminja tudi trgovine, a za zdaj so te spremembe bolj v ozadju, kupcem nevidne. Inovacija za Mercator pa bo tista, ki bo omogočila čim bolj personaliziran in enostaven nakup, je povedal Drago Kavšek, član uprave za finance, informatiko in trga Hrvaške in BiH.
Tudi finančniki morajo slediti trendom
Trendom torej morajo slediti tudi slovenska podjetja, naloga njihovih finančnih direktorjev pa je, da vidijo, kakšne so prednosti in tveganja inovacij za podjetje. »Finančnik mora razumeti konkretne prednosti inovacije, izbrati ustrezen miks inovacij in po zaključenem inovacijskem procesu oceniti njegove učinke za podjetje,« je vlogo finančnega direktorja opisal predsednik nadzornega sveta Krke in GEN Energija Matej Pirc in dodal, da se delo finančnega direktorja nenehno spreminja, saj mora slediti napredku in novim tehnologijam. Za inovacije v podjetju ni potrebna le podpora finančnika, ampak tudi lastnikov in nadzornikov, so dejali na okrogli mizi o vlogi finančnega direktorja v inovativni družbi.
Tudi tisti, ki vodi podjetje, se mora zavedati pomena inovacij in ustvarjati pogoje zanje ter jih spodbujati, meni predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, pa poudarja, da je treba pozornost v podjetju dati skupini, ki je najbolj kreativna, podjetna in poskrbeti, da ne zapade v rutino. Da je napredek le v nenehnem inoviranju, se zavedajo tudi v Domelu, zato inovacije spodbujajo, pravi predsednica uprave Jožica Rejec. Lani so od zaposlenih prejeli več kot 700 idej.
Mediji so med tistimi, ki jih je internet najbolj spremenil in kot pravi predsednica uprave Dela Irma Gubanec se je le z multidisciplinarnim pristopom mogoče odzvati na spremenjene bralne navade. Tako je kot eden od odgovorov na to, kako se približati bralcu, nastala aplikacija Delo ekspres.
