Rudarji preštevajo kapital in selijo odkope

Velenje – Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo 9. julija na skupščini Premogovnika Velenje (PV), ki je v dveh letih pridelal 73 milijonov evrov izgube, družbo dokapitaliziral. Pogovarjali smo se s predsednikom uprave PV Ludvikom Golobom in članom uprave Borisom Štefančičem. Spregovorila sta o tem, zakaj se je sredi marca PV znašel v insolventnosti, o tektonskih spremembah v Skupini PV, obetih za stabilnejše poslovanje in o težavnih razmerah v jami ter potrdila, da bodo morda tožili nekdanje direktorje.

Boste rudnik lahko rešili?

Štefančič: Smo sredi poslovne in pred ključno finančno optimizacijo, da bo premogovnik dolgoročno saniran in bo posloval samozadostno. Dokapitalizacija je nujna. Če je ne bi bilo, bi šel v stečaj, saj prisilna poravnava ne bi uspela.

Izbrani način temeljite kapitalske preureditve ni prav pogost.

Štefančič: To je najbolj običajen pristop po zakonu. V Sloveniji zadnje čase ni pogost. Lastniki nimajo kapitala ali niso pripravljeni izvesti dokapitalizacije. V glavnem smo priča prisilnim poravnavam in stečajem. Premogovnik je imel predlani 36 in lani 37 milijonov evrov izgube. Lani predvsem zaradi višje sile – zatesnitve ene od dveh odvoznih prog in izpada 22 milijonov evrov prihodkov, skoraj četrtino vseh. Kapital je padel pod polovico osnovnega kapitala in ukrepati je bilo treba po zakonu o finančnem poslovanju.

Kaj konverzije kapitala za pokritje izgub in novi kapitalski vložki pomenijo za male delničarje?

Štefančič: Slovenski državni holding je HSE dal soglasje za dokapitalizacijo PV. Nadzorniki HSE so dokapitalizacijo PV odobrili in mislimo, da bo do nje prišlo. Mali delničarji so skupaj z večinskim lastnikom delili tveganje padca vrednosti delnic. Opravili smo cenitev premoženja in nova vrednost delnice za dokapitalizacijo je en evro, kar je po zakonu najnižja vrednost. Po umiku osnovnega kapitala za kritje izgub in prenosu preostanka v kapitalske rezerve bo nova vrednost kapitala 2,7 milijona evrov. Po dokapitalizaciji bo osnovni kapital znašal 74,3 milijona evrov. Manjšinski delničarji bodo lahko vplačali nove delnice do višine svojega deleža. Lahko izpodbijajo sklepe skupščine, vendar je po pravnih mnenjih malo možnosti, da uspejo.

Boste za oškodovanja v preteklosti vlagali tožbe?

Golob: Upravi je nadzorni svet naročil, da mora ravnati kot skrben gospodar. Izsledke revizije in dokaze smo predali pravni pisarni, da predlaga, kateri posamezni primeri so za nadaljnje postopke. Z njimi bomo konec avgusta delničarje seznanili na redni skupščini.

Štefančič: Postopke bomo sprožili, kjer bo šlo za dokazljivo oškodovanje družbe.

Mali delničarji že tožijo prejšnje vodilne v PV, HSE in Tešu ...

Golob: V imenu PV tožijo nekdanje vodilne zaradi ravnanj, ki so oškodovala družbo zaradi prenizke cene premoga.

Kako intenzivno se ukvarjate s prestrukturiranjem?

Golob: Največ se dogaja v naši družbi HTZ. Ukinjamo eno izmed organizacijskih enot, ljudi bomo zaposlili v osnovni dejavnosti. Doslej smo število zaposlenih zmanjševali z odhodi v pokoj in nekaj rezerv še imamo. Zaradi razmer v jami in v dogovoru s socialnimi partnerji bomo število zaposlenih pri pridobivanju premoga zmanjšali manj, več pa jih bo odšlo iz drugih dejavnosti.

Štefančič: V PV se je vodstveni kader zamenjal, zamenjali smo ali so sami odstopili direktorji PV Investa, Gosta in HTZ. Direktorja sta ostala na RGP in na Golteh. HTZ ima letos milijon evrov dobička, prestrukturira nedonosne programe, ukvarja se z izterjavo in dokončanjem velikih gradbenih projektov Eko Srebrna hiša v Ljubljani, objekt Gorica v Velenju, Monema ... Obenem je HTZ dezinvestiral že večino svojega nepotrebnega premoženja. PV Invest letos posluje z okoli 400 tisoč evrov dobička, prodaja svoja stanovanja in začenja tržiti svoje geodetske storitve ... Gost ima letos več prenočitev v hotelih in od pomladi posluje pozitivno.

Z bankami se dogovarjate za prestrukturiranje posojil ...

Štefančič: Največja upnica je to že odobrila, predvidevamo, da ji bodo sledile druge banke.

Kako uspešni ste pri zmanjševanju števila delavcev?

Golob: Na PV imamo še 21 ljudi s pogoji za starostno in 31 za poklicno upokojitev. V Skupini PV je zdaj 2465, od tega v PV 1296 delavcev, kar pomeni, da nas je v PV manj kot v začetku leta.

Koliko lahko s ceno 2,75 evra za gigadžul energije, oddane Termoelektrarni Šoštanj (Teš), zagotavljate ekonomičnost?

Golob: Po načrtu prestrukturiranja je to dolgoročna cena. Letos bomo imeli še 12 milijonov evrov izgube, ki jo bomo pokrili iz načrtovane dokapitalizacije. Še imamo probleme z odkopavanjem. Toda s to ceno in načrtom, ki ga izvajamo, bomo prihodnje leto poslovali s pozitivno ničlo, leta 2017 pa z minimalnim dobičkom. Seveda ob predvideni prodaji premoga, ki smo jo dobili od Teša in HSE.

Težave v jami imate že dve leti. Kakšne so zdaj razmere?

Golob: Zdaj deluje samo odkop A kota minus 80 (Ak-80), odkop Dk-65 demontiramo, najbolj težaven odkop CD1 pa pripravljamo na demontažo. To je bil prvi odkop v smeri proti Šoštanju in pričakovali smo težavne razmere, a bilo je še huje. Zato ga bomo predčasno opustili. S tem bo nekaj izpada proizvodnje, ki jo bomo morali nadomestiti na drugih odkopih z dodatnimi delovni dnevi. Poleti bo deloval le odkop Ak-80, zato bomo na njem po demontažah uvedli štiriizmensko delo. Letos smo nakopali 1,53 milijona ton premoga, Teš ga je prevzel 1,44 milijona ton, na deponiji imamo 375.000 ton premoga. Dobro pa je, da se je kurilna vrednost do 15. junija povišala na 11,2 gigadžula za tono, kar je 2,7 odstotka več od načrtovane. Načrt letne proizvodnje pri kurilni vrednosti 10,27 je sicer 3,57 milijona ton in lovili jo bomo v zadnji četrtini leta. Zato pripravljamo nova odkopa – Bk-80 in Ek-80 bosta začela delovati septembra.

Domnevam, da težko izvajate predvidene investicije ...

Golob: Letos smo predvideli za 20 milijonov evrov investicij predvsem za zagotavljanje obratovalne zanesljivosti. V prvi polovici leta smo realizirali manj kot tretjino, kar je tudi posledica insolventnosti. Investicije za zanesljivo obratovanje do konca leta bomo morali povečati.

Kako daleč ste s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja?

Štefančič: Za Hotel Barbara imamo štiri ponudbe, tudi iz tujine, za Hotel Oleander ni bilo popolnih ponudb in razpis bomo ponovili. Pričakujemo, da bomo Barbaro letos prodali in iz tega poplačali banke, saj so vse poslovno nepotrebne nepremičnine pri njih zastavljene. Prodajamo tudi Vilo Široko in dom starejših Zimzelen. Še letos bodo sledili razpisi za prodajo drugih nepremičnin in poslovnih deležev v hčerinskih družbah.

Januarja ste s socialnimi partnerji podpisali sporazum o znižanju plač in o izplačilih. Ali obveznosti izpolnjujete?

Golob: Doslej smo jih, plače so bile redne, regres bo 30. junija. Le jubilejnih nagrad ne bomo izplačali ob rudarskem prazniku 3. julija, bodo pa do konca avgusta. Kljub vsemu bomo dan rudarjev proslavili, seveda času primerno. Parada bo, sprejem novincev v rudarski stan tudi. Plačali bomo zaposleni sami. Vsak bo prispeval en blok za malico, Pivovarna Laško pa nam bo podarila pivo.