Tiskane izdaje
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je mudila v Todražu. Sestala se je z vodstvom Rudnika urana Žirovski vrh (RŽV), kjer so sanirali usad na manjšem od dveh odlagališč odpadkov iz nekdanjega rudnika, kar je pogoj za predajo v upravljanje nacionalni Agenciji za radioaktivne odpadke (Arao). O sanaciji bolj problematičnega odlagališča Boršt, ki plazi, kljub pričakovanjem ni bilo veliko govora.
Ministrica je namreč ob majskem obisku pri županu gorenjevaško - poljanske občine Milanu Čadežu dejala, da se bodo lahko šele po ureditvi in prenosu Jazbeca, kakor se imenuje odlagališče z dvema milijonoma ton rudarske jalovine (ruda s premajhno koncentracijo urana, da bi jo predelali), pogovarjali o sanaciji Boršta. »Sestanek je bil sklican zaradi prenosa Jazbeca.
Odlagališče ima že vsa potrebna soglasja za to, vlada mora sprejeti še uredbo,« je dejala Majcnova. Pričakujejo jo septembra, je po srečanju ministrice z županom in direktorico rudnika Hiacinto Klemenčič povedala slednja in dodala: »O Borštu nismo veliko govorili, ker strokovnim službam še niso predstavili rezultatov analize o posledicah morebitne splazitve v dolino. To se bo zgodilo predvidoma septembra,« je povzela Klemenčičeva. Ministrica Majcnova je pojasnila, da je bilo treba analizo dopolniti, strokovni svet pa se po tem še ni uspel sestati, da bi jo potrdil. O nadaljnjih postopkih zapiranja Boršta bo več znanega jeseni.
Rešitev za tri milijone evrov
Območje Boršta, kamor so iz Rudnika urana še v času delovanja odložili 600.000 ton hidrometalurške jalovine (ostanki predelave uranove rude), in 100.000 ton rudarske jalovine (ruda, neprimerna za predelavo zaradi premajhne koncentracije urana), več kot je dovoljeno plazi že zadnjih osem let. Več kot šest hektarjev veliko območje, ki sega več kot 60 metrov globoko, je v dolino sicer začelo lesti leta 1990, po dolgotrajnem deževju, pet let kasneje so zemljo s pomočjo drenažnega tunela zaustavili in plaz začeli sanitrati.
Za varno in trajno zaprtje rudnika je v tem času, leta 2002, Slovenija najela tudi 20 milijonov evrov posojila pri Evropski investicijski banki (EIB), prvi obrok pa je zapadel v plačilo ravno leta 2007, ko je plaz spet postal aktiven. Pogodba z EIB državo zavezuje, da pred dokončno sanacijo rudnika ne sme zapreti, sicer bi morala vrniti vse do takrat še nepoplačane obveznosti. Zadnji obrok posojila zapade leta 2021, konec marca pa je bil dolg še slabih 8,7 milijona evrov.
Program sanacije za stabilizacijo pobočja je leta 2007 predvideval izdelavo drenažnega tunela in vrtin, ampak zadnja štiri leta država ne najde denarja za to, čeprav poskusne vrtine, ki so jih naredili, dobro opravljajo svojo nalogo. Kot je novembra lani za ocenil geolog Ivan Gantar, bi za interventne ukrepe vrtine potrebovali 430.000 evrov, za dokončno sanacijo, ki bi omogočila dokončno zaprtje rudnika in prenos objektov v upravljanje Araa, pa 2,5 milijona evrov. Kot so prepričani v rudniku, bo strošek sanacije večji tem dalj časa jo bodo odlagali.
Rezultati analize
Maja so na ministrstvu povedali, da bodo sredstva za sanacijo zagotovljena v letih 2016 in 17. Takrat so prvič objavili (zdaj očitno popravljeno) študijo, ki jo je ministrstvo plačalo dobrih 23.500 evrov, z njo pa so strokovnjaki analizirali, kakšne bi bile posledice, če bi plaz zgrmel v dolino leta 2011 so s podobno analizo ugotovili, da bi se to verjetno zgodilo ob močnem potresu s povratno dobo 10.000 let, ki bi ga spremljale dolgotrajne močne padavine s povratno dobo 500 let.
»Posledica hkratnih dogodkov bi bil verjetno delni razpad odlagališča, 22 kubičnih metrov radioaktivno kontaminirane hidrometalurške jalovine bi spolzelo v strugo potoka Todraščica. Voda bi material odplakovala nizvodno, pri čemer bi se do sotočja s Poljansko Soro nekaj kilometrov nižje premešala s približno 79.500 kubičnimi metri nekontaminiranega grušča. Seveda bi se kontaminirana hidrometalurška jalovina skupaj z gruščem odlagala na celotni trasi potoka do sotočja s Poljansko Soro ter del nje tudi na nižjevodnih lokacijah,« so maja povzeli rezultate analize na ministrstvu in takrat odločili, da je plazišče na Borštu treba sanirati.
