Rusi cenijo znanje in izkušnje slovenskih podjetij

Rusko-slovenski poslovni klub v Toljatiju je nastal kot pobuda avtomobilske industrije, zdaj se sodelovanje širi drugam

Objavljeno
26. september 2014 19.00
Damjan Viršek, gospodarstvo
Damjan Viršek, gospodarstvo
Delovanje na tujih trgih, ki omogoča povečanje prodaje in rast, je lažje, če podjetja združijo svoje moči. Posebno dober primer povezovanja za skupen nastop je Rusija. Ta je po eni strani ogromen trg, po drugi pa prostor, ki ceni tehnologijo in organizacijsko znanje vodilnih slovenskih podjetij.

V mestu Togliatti ob reki Volgi, kjer je središče ruske avtomobilske industrije, od leta 2011 deluje Rusko-slovenski poslovni klub. Ustanovilo ga je 59 ruskih in slovenskih podjetij, njegovo poslanstvo pa je predvsem izboljševanje infrastrukture, ki omogoča tkanje poslovnih vezi. Pogovarjali smo se z njegovo direktorico Anastazijo Šejna.

Katere so najbolj zaželene informacije oziroma pomoč, ki jo slovenska podjetja pri vas iščejo pred vstopom na ruski trg ali v procesu širitve poslovanja (in obratno, kaj velja za ruska podjetja v zvezi s Slovenijo)?

Podjetja v Rusiji želijo investirati v posodobitev proizvodnje in v razvoj sodobnih tehnologij. Tako želijo ohraniti delovna mesta, pridobiti več materialnih virov, razviti nove metode upravljanja, optimizirati proizvodnjo, okrepiti svoj tržni položaj, pridobiti konkurenčne prednosti in zagotoviti dostop do novih trgov.

Podjetja iz Slovenije pa zanimajo dostop na manj nasičen in zato bolj perpektiven ruski trg, pridobivanje konkurenčnih prednosti pred drugimi tujimi proizvajalci, zmanjševanje vstopnih ovir z vključevanjem v zvezne in regionalne programe.

Poslovni klub tako povezuje interese obeh strani, vzpostavlja konstruktivno sodelovanje in deluje kot posrednik pri mednarodnih projektih.

Najbolj tipična vprašanja, s katerimi se naši člani obračajo na nas, se nanašajo na pomoč pri pridobivanju poslovnih vizumov, informacije o dogodkih v Rusiji in v Sloveniji, vzpostavljanje povezav s člani kluba za promocijo njihovih izdelkov oziroma storitev. Vprašanja podjetij so povezana tudi z regionalnim poslovnim okoljem v regiji Samara. Gre za prodajo izdelkov, prodajo tehnologije, izboljševanje kakovosti izdelkov.

S koliko podjetji sodelujete, lahko ocenite obseg poslov, ki ste jim pomagali zrasti?

Rusko-slovenski poslovni klub uspešno deluje od leta 2011, zdaj ima 59 članov. Povečujemo članstvo iz Slovenije. Članom ponujamo širok nabor storitev. Da bi vzpostavili neposredne stike med ustreznimi podjetji obeh držav, razvijamo platformo, ki omogoča izmenjavo poslovnih predlogov in idej. Klub zagotavlja potrebna sredstva za promocijo svojih članov na ruskem trgu. Prirejamo forume in gospodarske delegacije, na katerih se lahko podjetja seznanijo in začnejo med seboj sodelovati.

Prioriteta v Samarski regiji je avtomobilska industrija, ki ima pomemben vpliv na družbeno-ekonomski razvoj. Da bi to industrijo razvili, so v regiji leta 2013 ustanovili center za inženiring, ki uporablja najboljše prakse inženirskih podjetij iz Slovenije. Ta zdaj zagotavlja kompleksno podporo projektom v avtomobilski industriji. Vodi ga Aleksej Mironov, nekdanji sodelavec družbe AvtoVAZ in eden najaktivnejših članov kluba.

V povezavi s Slovenskim avtomobilskim grozdom ACS je klub zagotovil podporo nastanku avtomobilskega grozda v Samarski regiji. Ustreznim ministrstvom v njej smo predstavili proizvodne sisteme in principe politike grozdov v Sloveniji, skupaj s sodobnimi dosežki v slovenski avtomobilski industriji.

Aprila 2014 je s pomočjo kluba Samarsko regijo obiskal Primož Šeligo, slovenski veleposlanik v Rusiji, da bi podprl aktivnosti gospodarske delegacije izdelovalcev avtomobilskih komponent iz grozda ACS. Po obisku je več slovenskih podjetij začelo pogajanja za ustanovitev skupnih vlaganj v Samarski regiji.

Klub želi razvijati tudi sodelovanje na področju izobraževanja. Na ruski strani je bila akademija za menedžment iz Togliattija prvi partner, ki je bil pripravljen ponuditi podporo slovenskim poslovnim projektom v Samarski regiji. Pripravljenost na sodelovanje v programu je izrazilo tudi več slovenskih univerz. Zdaj bi radi zagotovili, da bodo študenti lahko sodelovali na praksah.

Imamo tudi projekte na področju učinkovite rabe energije. S podporo kluba je bilo leta 2013 v Togliattiju ustanovljeno rusko-slovensko skupno vlaganje Reflecta Rus, ki proizvaja energijsko učinkovito razsvetljavo za industrijska podjetja. Razvijamo tudi predloge na področju turizma, v Sloveniji je zanimiv predvsem medicinski in zdraviliški turizem.

S katerimi podjetji največ sodelujete?

Klub ponuja standardni paket za vse člane, posebno pozornost pa namenjamo podjetjem, ki jih zanima promocija. Zanje delamo posamične poizvedbe in jim pomagamo iskati partnerje pravega profila. Na ta način sodelujemo z mnogimi slovenskimi proizvajalci, iščemo pa tudi poti, kako bi s skupnimi vlaganji razširili paleto domačih izdelkov.

Slovenija in Rusija tradicionalno ohranjata dobre gospodarske odnose. Obseg poslovanja med Slovenijo in različnimi ruskimi regijami se stalno povečuje. Odnosi so se razvili na podlagi sporazumov o sodelovanju, z organizacijo skupnih poslovnih aktivnosti in izmenjavo poslovnih delegacij.

Pred kratkim so vezi s Slovenijo postale še pomembnejše, saj Samarska regija razvija visokotehnološke industrije. Tu pa so izkušnje Slovenije, ki ima visoko razvito inovativno gospodarstvo, za Samaro zelo pomembne. Trenutno razvijamo skupne projekte v avtomobilski industriji, tehnologijah za obnovljive vire energije in inženiring.

Kako so na vaše delo vplivali vojaška kriza v Ukrajini in sankcije proti Rusiji, ki so jih uvedle EU in ZDA? Kako bo to škodovalo poslom med Slovenijo in Rusijo?

Rusija je ena od desetih najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije, pri čemer je izvoz Slovenije še vedno večji od uvoza. Pred kratkim uvedene sankcije niso prizadele bilateralnih gospodarskih odnosov med Slovenijo in Rusijo. Struktura menjave je ostala nespremenjena in Slovenija in Rusija nadaljujeta dvostransko sporazumevanje v gospodarstvu.

Edino področje, ki je bilo s sankcijami prizadeto, je uvoz hrane iz Slovenije. A po ocenah strokovnjakov so te ruske sankcije slovenskim izvoznikom prizadele razmeroma malo škode. Po prvih ocenah se je izvoz v Rusijo zmanjšal za deset milijonov evrov, kar je le en odstotek skupne trgovine med državama. Dolgoročni projekti pa še naprej potekajo.