S certifikatom do konkurenčne prednosti

Igor Likar: Ohraniti želimo status nepridobitnega zavoda, ker nam to omogoča stabilno rast in podajanje neodvisnih, nepristranskih, poštenih ocen

Objavljeno
11. julij 2014 18.05
Igor Likar Ljubljana 10. oktober 2013
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) letos praznuje že 50 let delovanja. Začetek dejavnosti preizkušanja, merilne tehnike in vzdrževanja meril sega v leto 1964, ko se je ta dejavnost začela izvajati v Sektorju za meritve in kvaliteto znotraj Zavoda za avtomatizacijo. Zdaj sodelujejo s poslovnimi partnerji iz več kot 60 držav.

O jubileju SIQ, katerega ključni dejavnosti sta preizkušanje in certificiranje električnih proizvodov ter njihovih komponent in certificiranje sistemov vodenja, o razmerah v Sloveniji glede standardizacije, certificiranja in poslovne odličnosti, vplivu krize na to dejavnost in najpogostejših standardih pri nas smo se pogovarjali z direktorjem Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igorjem Likarjem.

Za SIQ je že 50 uspešnih let. Kako naprej tudi glede statusa nepridobitnega zavoda?

Še naprej bomo s široko in celovito ponudbo podpirali in pospeševali prizadevanje organizacij, da s preverjeno kakovostjo svojih izdelkov in storitev konkurenčno nastopajo na domačih in mednarodnih trgih, in jih tako podpirali v njihovem prizadevanju za povečanje produktivnosti in uspešnosti svojega poslovanja. Prav tako želimo ohranjati status neprofitnega zavoda, saj le tako lahko izpolnjujemo ključne zahteve mednarodnih standardov za certifikacijske in kontrolne organe, kot so neprofitnost, neodvisnost in nepristranskost. To nam omogoča stabilno rast in podajanje neodvisnih, nepristranskih in poštenih ocen. Sedanja organizacijska oblika nam zagotavlja, da osebje pri opravljanju vsakodnevnih nalog ni pod vplivom kogar koli, ki ima neposreden komercialen interes v zvezi s certificiranjem, in da pri delu ne nastaja konflikt interesov.

Kakšna je vloga SIQ pri razvoju nacionalnega gospodarstva; v Sloveniji namreč zagotavljate nekakšno infrastrukturo kakovosti?

SIQ s svojimi storitvami omogoča slovenskemu gospodarstvu predvsem podporo pri izvozni dejavnosti in osvajanju tujih trgov. V zadnjem letu smo opravili vsaj eno storitev za več kot 1200 slovenskih gospodarskih družb, katerih skupni letni prihodek je znašal več kot 33 milijard evrov, kar je več kot tretjina vseh prihodkov podjetij v Sloveniji. To pomeni, da smo pri skoraj tretjini prihodkov podjetij v Sloveniji udeleženi s podporo pri njihovem nastopu na svetovnem trgu, ki jo zagotavljamo s storitvami preizkušanja, certificiranja, verifikacije instrumentov in izobraževanja. Pri tem moramo poudariti, da lahko to podporo slovenskemu gospodarstvu omogočimo samo zato, ker imamo status neprofitnega zavoda zasebnega prava in ga ohranjamo tudi v prihodnje.

Naj kot zanimivost dodam, da se tudi skoraj vsako gospodinjstvo v Sloveniji vsak dan srečuje z eno od naših dejavnosti, saj s preverjanjem varnosti zagotavljamo, da na primer televizijski sprejemnik v svoji življenjski dobi ne povzroči požara v hiši ali da otrok na električnem aparatu ne doseže česa takega, kar bi ga lahko streslo. Dejavnost SIQ pa je nepogrešljiva tudi v industriji in v storitveni dejavnosti. S preverjanjem in umerjanjem merilnih instrumentov uporabnikom naših storitev omogočamo zagotavljanje kakovosti njihovih proizvodov in storitev.

Kakšne pa so sicer razmere v Sloveniji na področju standardizacije, certificiranja in poslovne odličnosti nasploh?

Razmere v Sloveniji na področju standardizacije sledijo evropskim. Slovenija je vpeta v evropsko standardizacijo in tako je včasih zaradi veliko zainteresiranih strani razvoj novih standardov počasnejši, kot bi si uporabniki želeli. Certificiranje sistemov vodenja se iz certificiranja sistemov vodenja kakovosti prenaša na certificiranje drugih vidikov in standardov. Predvsem tistih, ki so povezani s tematiko ravnanja z okoljem in obvladovanja virov, energetike, odpadkov. Pri proizvodih pa je bil z vstopom v EU in uveljavljanjem enotnega evropskega trga in poenotenja zakonodaje viden upad zanimanja za certificiranje, vendar se je ta trend ponovno obrnil navzgor, saj čedalje več proizvajalcev išče potrditev ustreznosti svojih proizvodov pri neodvisnih institucijah, tudi če to v zakonodaji ni eksplicitno zahtevano.

Kako je Slovenija glede certificiranja podjetij v primerjavi z drugimi evropskimi državami?

Kakovostni izdelki oziroma storitve so edino zagotovilo, da bo organizacija lahko dolgoročno uspešna. Za dosego tega cilja mora biti organizacija urejena, kar pomeni, da ima učinkovite procese ter primerno skrbi za vse svoje deležnike, kot so stranke, zaposleni, lastniki in širša skupnost. Principi tovrstnega delovanja so univerzalni in uspešne slovenske organizacije niso pri tem prav nič slabše od tujih. Opažamo, da so vodstva uspešnih slovenskih podjetij v sistem vodenja že več let vključevala strateško planiranje in ocenjevanje poslovnih tveganj. S tem so uvajala dobre prakse vodenja in se postavljala ob bok najboljšim podjetjem v svetu. To potrjujeta tudi nova standarda za sistem vodenja kakovosti ISO 9001 in sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, ki sta v pripravi. Ti elementi bodo kot dobra praksa vključeni v nova standarda.

Koliko certifikatov so podjetja že pridobila pri nas, kakšen delež je to v gospodarstvu in kako je s certificiranjem storitvenega sektorja, kot so banke, zavarovalnice, bolnišnice, šole, vrtci, domovi za starejše?

Do zdaj smo podelili že več kot 2000 certifikatov za različne sisteme vodenja. Največ, 67 odstotkov, je bilo podeljenih za sisteme vodenja kakovosti ISO 9001. Sledijo jim sistemi ravnanja z okoljem ISO 14001, EMAS in ISO 50001 z 19 odstotki, sistemi kakovosti pri proizvodnji medicinskih pripomočkov s petimi, nato pa sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu BS OHSAS 18001, sistemi vodenja varnosti informacij ISO/IEC 27001 in drugi. Še vedno je največ certificiranih organizacij v gospodarstvu, to je 57 odstotkov. Javne storitve, kot so šole, vrtci, bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za starejše, vzpostavljajo sisteme kakovosti kot priložnost za urejanje procesov in odnosov z deležniki. Njihov delež se je povečal na štiri odstotke. Veliko pa je še priložnosti v javni upravi, kjer se je delež zmanjšal na dva odstotka, ter v bankah in zavarovalnicah, kjer je certificiranih samo nekaj institucij.

Ali je gospodarska kriza vplivala na področje standardizacije, certificiranja ..., in ker verjetno je, kako se to kaže pri delu in poslovanju certifikacijskih organov?

Delno da. Organizacije, ki sisteme vodenja že uporabljajo kot pomoč pri upravljanju in urejenosti poslovanja, cenijo njihovo vrednost in jih praviloma ne opuščajo, zlasti velike organizacije. Tiste, ki o sistemih vodenja šele razmišljajo, pa se za njihovo uvedbo odločajo iz notranjih oziroma zunanjih razlogov, med katerimi je ključno doseganje prednosti na trgu. Vsekakor je certifikat za sistem vodenja kakovosti ali kateri drug sistem vodenja dokazilo o urejenosti, preglednosti in zanesljivo vodenem poslovanju, kar vzbuja zaupanje širše javnosti in povečuje poslovno učinkovitost. Včasih je to dokazilo o minimalnem izpolnjevanju zahtev določenega standarda, vendar se vsaka organizacija s certificiranjem poda na pot nenehnih izboljšav, in pri tem je priložnost za organizacijo. Če jo dobro izkoristi, je to lahko njena konkurenčna prednost.

Ali se podjetja v krizi redkeje odločajo za vpeljavo sistemov kakovosti, za certificiranje in drugo, kar je povezano s kakovostjo poslovanja, odnosom do okolja, družbeno odgovornostjo ...?

Zadnja leta opažamo učinke gospodarske krize. Nekatere organizacije se borijo za obstoj na trgu, nekatere opuščajo programe, zmanjšujejo število zaposlenih. Kar nekaj razveljavitev certifikatov v zadnjih nekaj letih je posledica stečaja organizacij. Uspešna podjetja pa še vedno nadaljujejo certificiranje, saj jim to prinaša notranje koristi ter povečuje zaupanje poslovnih partnerjev in splošne javnosti v njihovo poslovanje. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram pa smo lahko optimistični. V času krize so nastala in se razvila mnoga nova podjetja, ki izkazujejo potrebo po različnih sistemih vodenja, ki jim pomagajo usklajevati organizacijo in poslovanje z rastjo podjetja ter s tem zagotavljajo njihovo dolgoročno stabilnost in delovanje. Organizacije z že vzpostavljenim sistemom vodenja pa se v skrbi za uspešno in trajnostno poslovanje odločajo za različne certifikacijske sheme, ki jim pomagajo sistemsko obvladovati interese širše skupnosti oziroma zainteresiranih deležnikov.

Kateri standardi so zdaj najbolj aktualni? Pred leti je bil to ISO 9001, ki se mu je pridružil ISO 14001. Je še vedno tako ali je morda čedalje več tudi drugih?

Še vedno je največ zanimanja za temeljni standard sistema vodenja kakovosti ISO 9001. Na SIQ pa zadnja leta zaznavamo veliko povečanje zanimanja za certificiranje sistemov vodenja varnosti informacij ISO/IEC 27001, pri katerem je SIQ po številu certificiranih podjetij vodilni v Sloveniji. Prav tako je večje zanimanje za okoljske in energetske standarde, kot so sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, okoljska shema presojanja EMAS, sistem upravljanja energije ISO 50001. V porastu so tudi sistemi vodenja kakovosti pri proizvodnji medicinskih pripomočkov. Pomembno je poudariti, da je SIQ edini slovenski priglašeni organ za medicinske pripomočke. Vse več zanimanja je tudi za certificiranje družbene odgovornosti, kjer SIQ ponuja preverjanje po standardu IQNet SR 10, ki temelji na načelih standarda ISO 26000 ter vključuje zahteve najbolj razširjenih sistemov vodenja, kot so ISO 9001, ISO 14001 ter BS OHSAS 18001.