Tiskane izdaje
Ljubljana – Podjetja v pretežni državni lasti morajo od 17. aprila na svoji spletni strani objavljati osnovne podatke o sklenjenih sponzorskih, donatorskih in svetovalnih pogodbah ter podatke o prejemkih uprav in nadzornih svetov družb. Nekatera zakon spoštujejo v celoti, druga le delno, tretja pa zakonskih obvez očitno še niso niti opazila.
To obveznost je prinesla novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki med drugim zahteva tudi določitev osebe, pristojne za dostop do informacij javnega značaja. Nekatera podjetja zakonske obveze vzorno spoštujejo, druga ne. Med zadnja spadajo Adria Airways, Probanka in Factor banka, kjer nimajo niti spletnega zavihka za to. V Luki Koper ga sicer imajo, a na strani najdemo le napis »Prispevek je v pripravi«, prav tako ga imajo na Darsu in na DSU, kjer pa so glede tega očitno ostali v letu 2004. Na spletni strani DRI sicer najdemo podatke o sponzorstvih in donacijah, informacij pogodbe za svetovalne in inženirske storitve za gradnjo avtoceste Draženci–Gruškovje pa DRI ni razkril.
Ena prijava inšpektoratu
Nadzor nad objavami državnih družb po omenjenem zakonu izvaja inšpektorat za javni sektor. Z ministrstva za notranje zadeve so nam odgovorili, da so doslej prejeli eno anonimno pobudo za inšpekcijski nadzor. Za katero podjetje gre in za kakšno kršitev, niso povedali: »Navedena pobuda je v fazi obravnave. Ker inšpekcijski postopek še ni končan, podatka o ugotovitvah tudi ne moremo še podati.« Kazen za odgovorno osebo kršitelja znaša 800 evrov.
In kaj je mogoče ugotoviti iz razkritih podatkov o pogodbah? Pri svetovalnih pogodbah so najbolj zapravljivi v Družbi za upravljanje bank (DUTB), kjer na primer samo švedskemu Quartz+Co za prestrukturiranje portfelja plačujejo kar 37.000 evrov na teden plus 8500 evrov na mesec.
Draga boniteta banke
Iz objavljenih podatkov iz pogodb je mogoče ugotoviti, da pogodba NLB z bonitetno družbo Standard&Poor's stane 55.000 evrov plus 40 oziroma 50.000 evrov na leto. Slovenske železnice bodo za primerjalno analizo ureditve financiranja Obvezne gospodarske javne službe na področju železniške infrastrukture Alešu Grozniku z ekonomske fakultete odštele 15.983 evrov. Holding Slovenske elektrarne pa je z družbo za kadrovsko in podjetniško svetovanje Dr. Pendl in Dr. Piswanger sklenil pogodbo za 9872 evrov.
Sod je sklenil pogodbo o nakupu novega vozila za 35.000 evrov, ker so predsedniku uprave prejšnjega ukradli. Kupnino so menda pokrili iz zavarovalnine.
Podatki o razkritih sponzorstvih in donacijah v zadnjem mesecu kažejo, da je bila najbolj radodarna NKBM. Mariborskemu SNG je nakazala 55.000, Festivalu Ljubljana 18.500, Odbojkarski zvezi Slovenije 10.000, Golf projektom iz Smlednika pa 1830 evrov.
Injekcije za lokalne organizacije
Podjetja nižje zneske večinoma namenjajo dobrodelnim organizacijam in lokalnim športnim ali kulturnim ustanovam. Tako je DRI letos za Planico namenil 2000, za zimske športne igre cestarjev pa 1713 evrov. Elektro Maribor je Hokejski zvezi Slovenije namenil tisoč, Mestni občini Maribor pa 1951 evrov. Telekom Slovenije je namenil 3000 evrov za Slovensko društvo za elektronske komunikacije, ki ima, zanimivo, sedež na istem naslovu kot Agencija za pošto in elektronske komunikacije.
Med obvezna razkritja po novem spadajo tudi prejemki vodstev in nadzornikov družb v pretežni državni lasti, a tudi to spoštujejo le nekatera podjetja (glej tabelo). Med tistimi, ki so te prejemke razkrila, se najvišje uvršča DUTB, kjer izvršna direktorja prejmeta po 21.533 evrov bruto na mesec, in to kljub temu da jih je ministrstvo za finance pozvalo k ponovni proučitvi plačnih razmerij. Nezanemarljivi so tudi zaslužki nadzornikov v državnih podjetjih, ki v povprečju presegajo 10.000 evrov, lahko pa znesejo tudi 17.000 evrov. Po razkritih podatkih so nadzorniki najbolje plačani v Elektru Celje, Kapitalski družbi in NKBM.
