S tujim lastnikom še do banke v tujini

Ljubljana – Številna slovenska podjetja so v zadnjih letih dobila tuje lastnike. A v prid tujini se ne spreminja le lastništvo podjetij, privatizaciji pogosto sledijo tudi njihovi finančni tokovi. Prevzeta podjetja vse pogosteje financirajo matične družbe, ki določijo tudi, kakšno bo njihovo bančno poslovanje. Domače banke pri tem pogosto potegnejo kratko.

Številne prodaje slovenskih podjetij so v zadnjih letih spodbudile same banke, ki so se tako znebile slabih terjatev ali dosegle poplačilo z zastavljenim premoženjem. A danes je tudi med bančniki mogoče slišati, da ni malo primerov, ko so banke s prodajo podjetja, predvsem tujim lastnikom, izgubile tudi stranko. Skrb za njihovo financiranje prevzemajo matična podjetja, ki pogosto zahtevajo poenotenje na ravni celotnega koncerna.

Promet preusmerjen na banko mame

Takšno poslovno prakso so določili tudi novi lastniki Pivovarne Laško Union. Konzorcij lastnikov z več kot polovičnim deležem, v katerem so bile med drugim DUTB (ta je več kot tretjino družbe dobila od NLB in NKBM), Abanka, NKBM in Banka Koper, je delež Heinekenu prodal leta 2014. Družba je imela takrat odprtih skoraj deset bančnih računov, danes ima tri.

»Pivovarna Laško Union je zavezana spoštovanju standardov in politik Heinekena. Ta je ob prevzemu plačal kupnino lastnikom, ki so prodali delnice, in nakazal pivovarni denar, s katerim je ta poplačala vse kredite do bank upnic. Pivovarna Laško Union tako nima več kreditov pri bankah kot v preteklosti, pač pa le kredit lastnika,« so razložili v Pivovarni Laško Union. Kot so pojasnili, imajo v Sloveniji »zaradi pozitivnega odnosa do lokalnega okolja« še vedno transakcijski račun (po dostopnih podatkih pri NLB in od leta 2015 še pri SKB banki), a glavnino plačilnega prometa so preusmerili na transakcijski račun pri glavni banki Heinekena v Amsterdamu, BNP Paribas.

Bančno poslovanje usklajeno z matično družbo

Podoben primer je tudi Aerodrom Ljubljana. Ta je dobil novega lastnika v drugi polovici leta 2014, ko se je država odločila, da delež proda nemškemu Fraportu. Družba ima danes tri bančne račune, dva od teh vezana na novega lastnika. »Fraport Slovenija, prej Aerodrom Ljubljana, je po spremembi lastništva svoje bančno poslovanje uskladil s politiko matične družbe,« so pojasnili v brniški družbi in tudi oni dodali, da so svoje bančno poslovanje, plačilni promet, v pretežnem delu usmerili na slovensko podružnico ene izmed bank, s katero sodeluje Fraport. Gre za Unicredit banko Slovenije, je pa Fraport Slovenije »zaradi uskladitve s politiko matične družbe« bančni račun odprl tudi pri Unicredit banki v Nemčiji.

A vsake prodaje tujemu kupcu ne spremlja nujno tudi sprememba bančne prakse. Tako so nam v Trimu Trebnje na primer pojasnili, da bančnega poslovanja po prevzemu niso spremenili in da so lani odprti računi v tujini povezani izključno s poslovanjem družbe.

Iz tujine že 30 odstotkov vseh posojil

A podjetja ne preusmerjajo le prometa, v tujini iščejo tudi denar. »Spreminjanje lastniške strukture podjetij, ki jih prevzemajo tujci, lahko vpliva na tokove financiranja podjetij,« so pojasnili tudi v Banki Slovenije. Ti financiranja na ravni posameznega podjetja sicer ne spremljajo, a tokovi so očitno kljub vsemu tako veliki, da so jih opazili v agregatnih podatkih. Kot so pojasnili, je iz teh mogoče sklepati, da se podjetja, ki so dobila tuje lastnike, v resnici začnejo v večji meri financirati pri svojih nadrejenih družbah v tujini ali po vzpostavljenih poteh financiranja novih lastnikov. »Na agregatni ravni to vidimo kot povečano financiranje slovenskih podjetij pri tujih podjetjih, s katerimi obstajajo lastniške povezave,« so dodali.

Konec lanskega leta je delež tujih virov predstavljal že 27 odstotkov vseh obveznosti podjetij, ko gre samo za posojila, pa je bil še večji – konec lanskega leta je bilo skoraj 30 odstotkov vseh posojil tujih, in to kljub temu da se je njihov delež v primerjavi z letom prej zmanjšal za dva odstotka. A posojila, pridobljena doma, so se lani znižala še bolj kot tista iz tujine.

Banke osredotočene na mala podjetja

Pri pogovorih s predstavniki podjetij, ki so končala v tuji lasti, je čutiti tudi nekaj zamere do slovenskih bank. Tako je eden od njih, ki je želel ostati neimenovan, pojasnjeval, da so jim domače banke posojila odobravale po več kot petodstotnih obrestnih merah, po prevzemu pa so bile pripravljene te znižati tudi pod en odstotek. »Jemale so, kjer so lahko, nazadnje s prodajo podjetij, a danes nimajo od teh nič več,« je dejal in pojasnil, da so ta podjetja na leto za obresti plačevala tudi po več milijonov ali celo deset milijonov evrov. »Koliko malih in srednjih podjetij morajo banke zvabiti med svoje komitente, da dobijo tak znesek?« je bil nazoren.

Banke so zadnjih nekaj let pogosto tarča kritik, da so financiranje velikih sistemov, velikih podjetij postavile na stranski tir in se usmerile predvsem v financiranje manjših komitentov. Da je pri slovenskih bankah ob oživitvi kreditiranja podjetij opazno financiranje predvsem malih in srednjih podjetij, pa opažajo tudi v Banki Slovenije. A banke so se izpostavljenosti velikim podjetjem začele izogibati že pred leti, zaradi česar so bila ta pogosto prisiljena iskati denar v tujini. »Od konca leta 2010, ko so se domača bančna posojila podjetjem, predvsem velikim, začela hitro zniževati, je nekaterim velikim podjetjem, predvsem tistim z boljšo bonitetno oceno, izpad domačih posojil vsaj delno uspelo nadomeščati s posojili iz tujine,« so med drugim pojasnili tudi v Banki Slovenije.

A tujci danes niso več le posojilodajalci, vse pogosteje so tudi lastniki. Lani so prav tujci opravili največ dokapitalizacij slovenskih podjetij, ki jih je bilo po podatkih centralne banke za skoraj milijardo evrov. V istem letu so podjetja odplačala za 700 milijonov evrov posojil, med letoma 2008 in 2016 pa so dolg zmanjšala za 12,7 milijarde evrov ali 32 odstotkov BDP.