Volilna napetost se stopnjuje. Interesne skupine, ki bi rade zavladale nad zdravstveno zavarovalnico z 860.000 zavarovanci, so številne. Boj se bije zlasti med tistimi, ki želijo, da sedanje vodstvo zavarovalnice z Alešem Mikelnom na čelu nadaljuje mandat, in tistimi, ki ga hočejo spodnesti. Za temi zadnjimi naj bi po Mikelnovem mnenju stali nekdanji člani uprave Vzajemne. Ker njihovi privrženci domnevno uporabljajo nepoštene volilne prakse, je Vzajemna že podala kazensko ovadbo, zdaj pa državni svetnik očita nepošteno prakso tudi vodstvu Vzajemne.
Sporni bianko podpisi
Od zaposlenih, ki se ne upajo izpostavljati, je Ščernjavič dobil informacije, kako so morali vodilni kadri v sodelovanju s štajerskim lobijem zbirati podpise za podporo določenim kandidatom. Za pridobljen glas podpore naj bi se iz fonda Vzajemne za posebne namene tudi študentom ponujalo tri evre. Ščernjavič navaja, da so morali zbirati bianko podpise, nato pa naj bi se na obrazce za volitve dopisovala imena kandidatov, ki so blizu upravi. Skupno je bilo predloženih 384 volilnih predlogov, a jih je vodstvo Vzajemne po podatkih svetnika selekcioniralo po posameznih starostnih razredih. Med zaposlene je tako razdelilo vabila na glasovanje s 129 imeni kandidatov, ki so, tako piše svetnik, izključno po okusu uprave.
Med kandidati je tudi nekdanji predsednik uprave Perutnine Ptuj in predsednik Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) Roman Glaser, kar pa Mikelnu ob našem nedavnem pogovoru za Ozadja ni bilo znano. Tedaj je domnevo, da štajerski lobi obvladuje zavarovalnico, označil za neumnost. Da štajerski kandidati več kot polovično prevladujejo v štirih starostnih razredih, razen v najmlajšem, je Mikeln pripisal dejstvu, da se na določenem koncu Slovenije bolj organizirajo in da s tem ni nič narobe, dokler so zadeve pregledne in demokratične.
A Ščernjavič je prepričan, da niso. Piše, da so zaposleni dobili jasna navodila, da morajo glasovati za izbrane kandidate.
Umazano