SDGZ nudi pomoč podjetnikom ob meji

Trst – Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) povezuje in zastopa slovenske podjetnike v Italiji. Strukturirano je po vzoru sorodnih italijanskih stanovskih organizacij s prostovoljnim članstvom in šteje približno 500 članov. Osrednji sedež ustanove je v Trstu, ima pa tudi podružnice, ki pokrivajo celotno ozemlje Trsta, Gorice in Vidma.

»V zadnjih 15 letih nam je uspelo, da smo se kot združenje toliko uveljavili, da smo na regionalni ravni vedno navzoči pri pomembnih gospodarskih odločitvah, na omizjih in pri pisanju zakonodaje, uspešno pa sodelujemo tudi z italijanskimi in slovenskimi stanovskimi organizacijami. Smo tudi tisti, na katere se obračajo mala in velika podjetja ter druge institucije, ki bi se rade gospodarsko povezovale na čezmejnem območju,« pojasni Andrej Šik, predsednik SDGZ.

Aktivnosti prek storitvenih podjetij

»Združenje skrbi za institucionalne odnose z zbornicami, pristojnimi uradi in ministrstvi, medtem ko se operativne aktivnosti izvajajo prek storitvenih podjetij. Tako so namreč urejene stanovske organizacije v Italiji; imajo svoj institucionalni del v obliki združenj podjetij, za komercialne storitve pa imajo v svoji lasti različna podjetja. Pri nas je zadeva malce posebna, saj je 40-odstotno lastništvo enega od naši podjetij – Servisa – v rokah zaposlenih. Poleg Servisa pa v okviru SDGZ delujeta še podjetji Euroservis in Servis Koper,« pove Ivan Perčič, direktor podjetja Servis, ki slovenskim podjetjem pri nastopu na italijanskem trgu pomaga pri administrativnih, birokratskih in finančnih zadevah, je pa tudi eden največjih računovodskih servisov v Trstu. »Naša prednost je, da imamo dober operativni vpogled na oba trga, zato smo postali referenčna točka tako za Italijane kot za Slovence,« dodaja Perčič.

Vse več Slovencev čez mejo

Ivan Perčič ugotavlja, da se je število slovenskih podjetnikov, ki bi radi svoje poslovanje razširili čez mejo, močno povečalo: »Zaradi krize iščejo vsi, od obrtnikov do srednjih podjetij, nove trge. Lani se je tako na nas obrnilo približno 100 interesentov, medtem ko jih je bilo v prejšnjih letih od 20 do 30 na leto. Zdaj imamo po dve novi stranki na dan.« Po besedah Šika tudi med italijanskimi podjetji obstaja veliko zanimanje za slovenskih trg: »Še vedno pa velja, da povprečen slovenski podjetnik obmejnega pasu dovolj obvlada italijanski jezik, Italijanov, ki znajo slovensko, pa ni tako veliko. Tudi to je določena omejitev.« Perčič pri tem dodaja, da se večja italijanska podjetja zanimajo za slovenski trg, ker je v Sloveniji delovna sila cenejša, pogoji za nakup ali najem hal pa so boljši. »Veliko podjetij bi ustvarilo novo produkcijo v Sloveniji ali tja preneslo svojo obstoječo dejavnost,« meni Perčič.

Med perspektivnimi področji Perčič in Šik omenjata gradbeni sektor – od inštalaterjev, prevoznikov do ponudnikov montažnih hiš –, saj se je tudi zaradi propada velikih gradbenih podjetij na tem področju odprla tržna niša. Nekaj najuspešnejših poslovnih zgodb Slovencev v Italiji prihaja tudi s področja živilstva, kot so slovenska mesnica Prunk v Trstu in nekatere pekarne.