SDH in Kad za spremembo strategije upravljanja

Odpravili bi omejitve koncentracije lastništva, nekatere naložbe pa iz pomembnih premeknili v portfeljske.

Objavljeno
09. junij 2016 20.03
lvi-SDH
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Ukinitev omejitve glede razpršenosti lastništva, prerazporeditev nekaterih naložb, ureditev področja nakupov naložb in zamenjave naložb, so nekatere od sprememb, ki jih pred načrtovano revizijo strategije upravljanja kapitalskih naložb države predlagata SDH in Kad.

Medtem ko so nadzorniki Kapitalske družbe (Kad) predlog sprememb strategije upravljanja obravnavali že konec maja in jih je družba že poslala ministrstvu za finance, so včeraj razpravo na to temo opravili še nadzorniki in uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH), sestanka pa se je udeležil tudi državni sekretar Metod Dragonja.

Vsebine pogovorov in predlogov na SDH niso razkrili. Kot je mogoče izvedeti neuradno, pa gredo predlogi sprememb v več smeri.

Problematična omejitev koncentracije

Kot so že nakazovali, bodo najbrž pod vprašaj postavili omejitve glede koncentracije lastništva, ki jo obstoječi dokument predvideva za pet naložb - Petrol, Savo, Savo Re, Krko in Novo Ljubljansko banko. Kot je znano, v teh družbah, ki so opredeljene kot pomembne, noben zasebni lastnik ne bi smel preseči četrtinskega deleža, kolikor naj bi ga najmanj imela država. Ta omejitev se kot možna ovira izpostavlja pri NLB zaradi privatizacije, pri ostalih štirih družbah pa je problem same uveljavitve te omejitve s spremembo statuta, saj država nima zadostnega vpliva za to, zasebni delničarji pa tega gotovo ne bodo podprli.

Iz pomembnih v portfeljske

SDH naj bi po naših informacijah predlagal tudi določene spremembe v klasifikaciji državnih naložb. Tako naj bi predlagal premik Save Re, Term Olimia, Geoplina, Slovenske industrije jekla - Sij in vodnogospodarskih podjetij iz pomembnih, kjer ima država najmanj 25 odstotni delež, v portfeljske naložbe.

V Geoplinu se načrtujejo lastniške zamenjave, v Savi Re se krepi vpliv hrvaške Adris Groupe, v Siju pa je ruski Dilon tričetrtinski lastnik. Država je z njim sicer imela opcijsko pogodbo za prodajo svojega četrtinskega deleža, a je v času zadnje Janševe vlade ni izkoristila, zato je vprašanje, ali za svoje delnice lahko najde kupca. Rusi so namreč že povedali, da jih ta delež ne zanima. Pri vodnogospodarskih podjetjih pa bi po mnenju SDH država svoj interes menda lahko uveljavljala prek koncesij.

Iz strateške v pomembno naložbo bi menda želel SDH spremeniti tudi Zavarovalnico Triglav, vendar je to glede na znana stališča Desusa manj verjetno. Druge energetske in logistične družbe, tudi Luka Koper naj bi ostale strateške.

SDH bo menda predlagal tudi spremembe pri ciljnih donosih državnih družb. Kot je znano, aktualni dokument predvideva, da naj bi ta letos v povprečju dosegel 6,3 odstotka, leta 2020 pa že 8 odstotkov. SDH naj bi zdaj predlagal donosnost po sektorjih oziroma štirih stebrih.

Novelacija zakona o SDH?

Spremembe naj bi se po naših informacijah dotikale tudi pridobivanja naložb v imenu države, ki ga SDH nalagata tako zakon o SDH kot strategija naložb, a ga natančneje ne urejata. Prav zato se menda razmišlja tudi o spremembi zakona o SDH.

Vprašanje nakupov je med drugim postalo aktualno tudi ob načrtovanem odplačnem prenosu terjatev slabe banke do Save na SDH in Kad, za kar naj bi holding namenil dobrih 30 milijonov evrov. Ni namreč izključeno, da bo država morala SDH zato dokapitalizirati, omenja se vsota okoli 50 milijonov evrov.

Zamrznjeno premoženje

SDH je namreč s preoblikovanjem iz Soda dobil nove naloge, med drugim tudi prestrukturiranje družb in nakupe deležev, ni pa dobil svežega kapitala. Država SDH letno sicer plačuje določeno nadomestilo za upravljanje svojega premoženja, a to letno ne znese več od 1,5 do 2 milijona evrov. SDH ima sicer več premoženja kot obveznosti, a del njegovih naložb ni mogoče vnovčiti, saj so opredeljene kot strateške ali pomembne in jih torej ne more prodati.

Podobno težavo ima tudi Kad, ki je po naših informacijah ministrstvu zato v okviru spremembe strategije predlagal zamenjavo premoženja z državo. Kot je mogoče izvedeti, bi v luči preoblikovanja v demografski sklad obdržali visokodividendne naložbe, kot so Krka in Petrol, medtem ko bi manj donosne, na primer elektrodistribucijo zamenjali.

Glede klasifikacije je Kad menda predlagal le premik Perutnine Ptuj, kjer imajo le dobrih pet odstotkov delnic, med portfeljske naložbe, v druge uvrstitve se ni spuščal. Je pa tako kot SDH izpostavil omejitve koncentracije v omenjenih petih naložbah.

Odprava soglasja SDH

Kad pa prav tako predlaga spremembo določila, da strateška in pomembna podjetja za razpolaganje s svojimi naložbami potrebujejo soglasje SDH. To ni le v nasprotju z zakonom o SDH, ki predvideva neodvisnost organov družb, ampak državo obravnava kot delničarja s prednostnimi pravicami. Na to težavo je že jeseni opozoril tudi SDH, kjer so ugotavljali, da v družbah, kjer država ni edina lastnica, nadzorne svete k temu ni mogoče zavezati.