Tiskane izdaje
Dodal je, da je delež državne lastnine pri nas med najvišjimi in da poslovanje državnih družb ni najboljše.
S tem se je strinjal tudi finančni minister Dušan Mramor. Dejal je, da ni nujno privatizirati vse in da je treba biti zlasti previden pri monopoloh, pomembnih podjetjih in strateških družbah.
»Slovenija nikoli ni imela tako visoke podpore privatizaciji,« je opozoril minister. Glede kadrovanja je priznal, da se je pri izboru nadzornikov SDH pokazalo, da je »težko skupaj spraviti politične interese«.
Mramor je še povedal, da cilj pri upravljanju državnih družb ni le donos, ampak tudi makroekonomski učinki. Glede privatizacije bank je minister je potrdil, da o tem ni več dvoma, saj smo glede tega pri dokapitalizaciji dali zaveze Bruslju.
Slovenija z enim največjih deležev v lastništvu državnih družb
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je poleg zavez evropski komisiji kot razlog za privatizacijo bank izpostavil tudi konkurenčne pritiske v evropskem bančnem prostoru zaradi nizkih obrestnih mer in razdrobljenosti sektorja. »Zaradi tega že poteka konsolidacija bank, vprašanje pa je, če bomo to znali izkoristiti,« je dejal Jazbec. O privatizaciji ostalih družb pa je izpostavil, da so največji proračunski prihodki dohodnine, zato je pomembno ustvariti pogoje za nova delovna mesta. Državna podjetja pa so pri tem po njegovem mnenju manj uspešna, kar smo dokazali v zadnjih 25 letih. Ceno za slabo upravljanje državnih družb smo po njegovih besedah plačali konec leta 2013.
Jazbec je opozoril še na pomanjkanje kadrov za dobro upravljanje državnih družb in dodal, da je težko najti ustrezne kadre za nadzornike in uprave bank. Z njim se je strinjal član uprave SDH Matej Runjak, ki je pojasnil, da imajo pri bankah težavo dobiti kompetentne ljudi, ker se ne želijo izpostavljati.
Mramor pa je izpostavil: »Mislim, da lahko v kombinaciji domačih in tujih kadrov dobro upravljamo državne družbe,« je menil minister.
Da ima Slovenija enega največjih deležev v lastništvu državnih družb med nekdanjimi socialističnimi državami, ki so članice EU ugotavlja tudi analiza evropske komisije. Peter Pountoch iz Evropske komisije je povedal, da so slovenska državna podjetja med najmanj dobičkonosnimi in najbolj zadolženimi.
Simon Mastnak iz Alte je povedal, da imajo podjetja v državni lasti nižje marže, ker imajo razmeroma višje stroške dela. Zato po njegoven mnenju obstaja realna bojazen, da bo v primeru privatizacije prihajalo do odpuščanj. Vendar, je dodal, če hočemo imeti višjo dodano vrednost in višje plače, bo določena delovna mesta treba ukiniti, saj bodo hkrati nastajala nova.SDH upravlja naložbe z vrednostjo 10,5 milijarde evrov
Država je skupaj s paradržavnimi družbami s prodajo deležev v Aerodromu Ljubljana, Letriki, Fotoni in Heliosu dobila 213,5 milijona evrov, v zaključni fazi pa so še prodaje Žita, NKBM, Elana in Adrie Airways Tehnike, je predstavila Nada Drobne Popovič iz Slovenskega državnega holdinga. SDH je pred izbiro finančnega svetovalca pri prodaji Adrie Airways, nezavezujoče ponudbe so dobili za Cinkarno Celje in Telekom Slovenije, za Palomo iščejo dokapitalizatorja, prodajni postpek Uniorja pa se še ni začel. Kad je neuspešno prodajal Gospodarsko razstavišče. SDH sicer upravlja naložbe v lasti države s knigovodsko vrednostjo 10,5 milijarde evrov in družbe v lasti SDH sknjigovodsko vrednostjo 658 milijonov evrov, ki po podatkih iz leta 2013 skupaj zaposlujejo 55.000 ljudi.
Poljska je v zadnjih letih (delno) privatizirala največjo banko, zavarovalnico, telekom, borzo, energetska podjetja in tako dalje. Leta 1990 je ta država imela 8453 podjetij v svoji lasti, zdaj jih ima še 568, od tega jih je slaba polovica v stečaju, likvidaciji ali niso več aktivni. Pawel Calski iz poljskega ministrstva za zakladništvo je predstavil, da gre večji delež kupnine iz vsake prodaje v različne sklade, denimo v demografski sklad, sklad za podjetniško prestrukturiranje ter v sklad za znanost in tehnologijo, ostalo pa v državni proračun. Na vprašanje, zakaj privatizirati, Calski našteva izboljšanje učinkovitosti upravljanja, razvoj učinkovitega in fleksibilnega zasebnega sektorja, povečanje možnosti za podjetja, da povečajo kapital na trgu, pridobitev sredstev za proračun in sklade ter privabljanje tujih investitorjev.
Nada Drobne Popovič opozarja, da prehitre menjave na vrhu SDH in družb, ki jih upravljajo, niso dobre, zato si želijo stabilne uprave. Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je lani v Sloveniji ponovno odprla svojo pisarno, je vključen v več privatizacijskih postokov v Sloveniji, je dejal Bojan Markovič iz EBRD. Po njegovem mnenju privatizacija ni pomembna zaradi polnjenja državnega proračuna, ampak za izboljhšanje korporativnega upravljanja, boljšo učinkovitost in ustvarjanje delovnih mest. Gertrud Rantzen iz nemške gospodarske zbornice pa je dodala, da podjetja v tuji lasti v Sloveniji bolje poslujejo od drugih.
Model s SDH lahko dobro deluje, je ocenil Markovič, a morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, to pa so jasen mandat, torej mora biti sprejeta strategija, ter odlična uprava in nadzorni svet, ki morajo biti neodvisni od političnih organov.
Sicer pa je tudi na Poljskem nasprotovanje privatizaciji, je dejal Calsi: »Postavljala so se vprašanja, zakaj privatizirati določeno podjetje, zakaj naj bi ga kupil določen investitor, oprostite, zakaj naj bi ga kupil nemški kupec. Tako je bilo na začetku, zdaj pa ankete kažejo, da več ljudi podpira privatizacijo.«
Drobne Popovičeva pa je pojasnila, da bo SDH do sprejema strategije zasledoval samo finančne kriterije: »S strategijo, ko bo jasno, katere družbe so strateške in kaj so pričakovanja Republike Slovenije kot delničarje, pa bodo pomembni tudi drugi cilji.«
