NLB gre v privatizacijo s preverjenimi nadzorniki

Za nove člane NS so imenovali Antona Ribnikarja, Antona Macuha, Janka Gedriha, Primoža Karpeta in Laszla Urbana.

Wed, 10.02.2016, 12:13; spremenjen: 21:28

Anton Ribnikar je bil v NLB zaposlen od 2001 do 2015, najprej kot predstojnik Inštituta za bančno in finančno pravo, nato od 2010 do 2015 izvršni direktor v Montenegro banka v Podgorici. Pred službovanjem v NLB je bil vrhovni državni tožilec. Bil je član številnih nadzornih svetov (Zavarovalnica Triglav, Kolektor, Montenegro banka itd.).

Anton Macuh je bil v Novi Ljubljanski banki zaposlen na različnih funkcijah od 1972 do konca 2006, vmes, v obdobju od 1992 do 1993 pa je bil na položaju direktorja Agencije RS za sanacijo bank. Bil je tudi direktor hčerinskih družbe NLB LBS New York v letih 1991 do 1992 in Interfinanz Zuerich od 1995 do 2001. Med drugim je sedel v nadzornih svetov Leka, Interfinanz Zuerich, LBS New York, NLB Factor Bratislava in NLB Factor Ostrava.

Janko Gedrih je v banki delal od leta 1991 do 2010, prej pa je bil tudi direktor splošnega sektorja v Stol Kamnik in predsednik IS Občine Kamnik. Od leta 2002 do 2010 je deloval pretežno na JV trgih, kjer je kot član uprave saniral Tutunsko banko v Skopju, bil je generalni direktor NLB Priština in NLB Montenegro bank in predsednik NS Abanke.

Primož Karpe, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist z opravljenim MBA (San Diego), vodi zasebni sklad Blue Sea Capital s sedežem v Zagrebu. Bil je direktor družbe Korpfin Publikum in pomočnik glavnega direktorja v Mobitelu. Bil je član nadzornega sveta Gorenjske banke.

Lazslo Urban je doktor ekonomije, ki je bil v obdobju od začetka 2010 do konca 2011 član nadzornega sveta EBRD, med drugim je zasedal vodstvene položaje v ABN AMRO (Madžarska), OTP Banki, Postbank Budimpešta, Citigroup New York, bil je direktor generalnega sekretariata Narodne banke Madžarske, med leti 1985 in 1992 pa je predaval tudi na Unverzi Eotvos v Budimpešti.

Ljubljana – NLB vstopa v privatizacijo z razširjenim in prenovljenim nadzornim svetom, privatizacija pa je tudi eden od glavnih razlogov za odhod Janka Medje, ki je razrešitev prehitel z odstopom.

Slovenski državni holding je na skupščini NLB razširil nadzorni svet na devet članov, prvi mož SDH Marko Jazbec pa je v odgovoru na vprašanje Dela napovedal, da bodo naslednika Janka Medje poiskali z javnim razpisom. Krožijo pa že imena za nove člane uprave NLB.

SDH je kot edini lastnik NLB na skupščini banke s spremembo statuta razširil njen nadzorni svet s sedmih na devet članov. Brez obrazložitve so na skupščini razrešili prvega nadzornika Gorazda Podbevška in člana Miho Košaka, nato pa so imenovali pet novih članov: tri zelo izkušene, že upokojene nekdanje bančnike iz skupine NLB Antona Ribnikarja, Antona Macuha in Janka Gedriha, pri tem pa še Primoža Karpeta in pa Laszla Urbana, ki ga je predlagal in ocenil še »stari« nadzorni svet pod vodstvom Podbevška. V nadzornem svetu so še vedno Sergeja Slapničar, Uroš Ivanc, Tit Erker in Andreas Klingen.

V SDH menijo, da je ta deveterica »v vseh pogledih zelo uravnotežena, profesionalna in optimalen način dopolnjuje izkušnje, znanja in heterogenost z vidika poklicev. Dva člana sta že bila v nadzornih svetih dveh pomembnih slovenskih bank, dva sta karierna bančna pravnika, dva sta tujca z močnimi mednarodnimi referencami, gre za še dva Slovenca, ki sta zelo uspešna v mednarodnem okolju,« in pričakujejo, da bo banka s takim nadzornim svetom lahko vstopila v zahtevno obdobje privatizacije.

Preizkus še v Banki Slovenije

Nove nadzornike so ocenili v SDH, zdaj pa jih po mnenju Banke Slovenije – SDH temu nasprotuje – čaka še ocena ustreznosti, ki jo morajo pripraviti v NLB sami za regulatorja. V BS namreč menijo, da morajo »skladno z veljavnimi predpisi podati oceno primernosti članov nadzornega sveta naknadno, po nastopu funkcije. Za to oceno pa mora nadzornik, torej Banka Slovenije in ECB, pridobiti tudi mnenja in priporočila o ustreznosti, ki jo je izdelal nadzorni svet [NLB] oziroma njegova komisija za imenovanja.« Na gospodarski zbornici pa ob kadrovskih pretresih v NLB od upravljavcev državnega premoženja v SDH pričakujejo, da »bodo pravočasno razkrili jasna merila za merjenje uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja tako v Novi Ljubljanski banki kot v drugih družbah v državni lasti. Pričakujemo, da bodo v primeru zamenjave nadzornih svetov ali uprav sporočili, zakaj so se zamenjave zgodile in da bodo tudi same zamenjave tudi v prihodnje opravljali z najvišjimi merili korporativnega upravljanja in komuniciranja,« je za Delo povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) pod vodstvom Marka Jazbeca je soglasna, da v petek odstopli predsednik uprave NLB Janko Medja ne uživa več njenega zaupanja. »Na podlagi dodatnih informacij in indicev iz preteklosti smo resno dvomili o njegovi stoodstotni integriteti in poštenosti. Velikokrat smo zaznavali, da so bili interesi banke zapostavljeni pred nekaterimi drugimi interesi, tudi osebnimi. Zato smo se odločili, da je nadaljevanje privatizacijskega postopka s predsednikom uprave, ki ne uživa našega zaupanja, zelo tvegano. V razširitvi dnevnega reda smo zato predlagali glasovanje o nezaupnici,« je povedal Jazbec. Kaj konkretno naj bi Medja zakrivil in zakaj ga niso ovadili, če je morda storil kaj kaznivega, pa ni pojasnil, češ da so »zdaj ko je gospod Medja odstopil, te zadeve postale brezpredmetne«. SDH očita Mediji, da je prepočasi zniževal slabe terjatve, da je neustrezno upravljal valutna tveganja, ki izhajajo iz apreciacije švicarskega franka in da je negospodarno najemal zunanje svetovalne storitve.

Izbor svetovalca do začetka aprila

Ena glavnih nalog novega nadzornega sveta NLB bo tako priprava privatizacije, kjer se je država zavezala k zmanjšanju kapitalske naložbe na 25 odstotkov plus eno delnico do 31. decembra 2017. V SDH zdaj napovedujejo, da bodo aktivneje upravljali slabe terjatve, ki jih je še petina v bilanci NLB, »z izborom svetovalca pa nameravajo iti v zelo jasen in transparenten postopek iskanja optimalne poti za privatizacijo NLB«. Spomladi bodo poskušali ovrednotiti še druge poti privatizacije NLB, ki bi »jih predlagali vladi in državnemu zboru, da se ta pot uzakoni s strategijo upravljanja državnih naložb,« pravi Jazbec. Izbor svetovalca za privatizacijo banke napoveduje do začetka aprila. Z analizo, ki jo bo ta svetovalec naredil, bi se do konca maja odločili, ali bi k privatizaciji pritegnili tudi nekega strateškega partnerja oziroma finančnega investitorja, ali bi se odločili za neki hibridni model, delno uvrstitev na borzo. »Obstaja kar nekaj poti in vladi želimo do konca maja predlagati rešitve,« napoveduje Jazbec.

Nova imena za NLB

Janko Medja je odstopil s funkcije predsednika uprave NLB v petek, 5. februarja. Banko do nadaljnjega vodi tričlanska uprava, ki jo koordinira Blaž Brodnjak. »Janko Medja ostaja v banki zgolj začasno, z namenom pomagati pri primopredaji in dokončanju nekaterih odprtih zadolžitev. Ker je šlo za sporazumno razrešitev s funkcije, mu odpravnina ne pripada,« so nam sporočili iz NLB. V SDH zdaj pravijo, da je »za uspešno privatizacijo banke ključno, da ima banka sposobnega in zaupanja vrednega predsednika uprave s popolno integriteto in poštenostjo, ki bo deloval v izključnem interesu banke in delničarja.« Prvi mož SDH napoveduje, da naj bi novi nadzorniki novega predsednika uprave poiskali z mednarodnim razpisom, pri tem se omenja tudi odprava Lahovnikovega zakona, ki omejuje prejemke vodilnih v državnih družbah. S tem bi morda le našli kakega resnično mednarodnega kandidata iz tujine, ki bi se pridružil imenom možnih novih članov uprave NLB, ki ta čas krožijo po kuloarjih. Jazbec pravi, da »si želijo, da sedanja ekipa, kar zadeva upravo, dela še naprej v dobro stabilnosti banke. Bo pa treba tričlansko upravo v nekem konkurenčnem postopku popolniti, in to bo zdaj v pristojnosti novega nadzornega sveta NLB.« Najpogosteje se v kadrovskih kombinacijah za člane uprave omenjajo že nekdanji član uprave NLB David Benedek, zdaj prvi mož holdinške družbe Triglav International, predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek, zadnje čase pa tudi Katja Božič, nekdanja tesna sodelavka finančnih ministrov Bajuka in Križaniča, do oktobra lani direktorica v Gorenjski banki, zdaj pa direktorica ljubljanskega podjetja Aleph Solutio.


Povezane novice

GZS zahteva jasna sporočila o menjavah v državnih podjetjih
10. February ob 15:53
Opozarjajo, da je neoptimalno upravljanje državnih družb in bank v preteklosti iz proračuna odneslo 13 milijard evrov.
Prijavi sovražni govor