Tiskane izdaje
Ljubljana – Uprava Pivovarne Laško in Pivovane Union je načrt kadrovskega prestrukturiranja predstavila interni javnosti, torej sindikatoma, svetoma delavcev obeh družb in najširšemu krogu zaposlenih na zborih delavcev. Vsaka takšna zgodba je težka; kako jo vidijo predstavniki tistih, ki bodo morali oditi, in onih, ki ostajajo?
Pripombe finančne narave
»Iz programa, ki so nam ga predstavili, izhaja, da se uprava absolutno drži zakonskih določil, da bo torej upoštevana slovenska zakonodaja,« je povedala Andreja Sojer, predsednica sindikata Pivovarne Union. Gradivo je preveril sindikalni pravnik in ni imel bistvenih pripomb. Sindikat z upravo korektno sodeluje. Na njene predloge je imel nekaj pripomb in te bodo razčistili na naslednjih pogajanjih.
»Pripombe so v glavnem finančne narave, ker imamo srečo, da nas je kupil bogat lastnik. Velikodušen bo pri določenih zadevah, ki so zunaj zakona, in o tem se zdaj pogajamo. Pogajamo se tudi o kriterijih, ki jih mora delodajalec sprejeti skupaj s sindikatom,« je pojasnila Sojerjeva. Unionski sindikalisti ne dvomijo, da bo celotni postopek potekal zakonito, ker so se pozanimali o referencah odvetniške družbe, ki jo je v ta namen najela uprava; pomembno je, da ima bogate izkušnje s področja delovno-socialnega prava. Žal je slovenska zakonodaja taka, je dodala sogovornica, da ne omogoča sindikatom, da bi preprečili odpuščanje iz poslovnih razlogov. Sicer pa v sindikatu pričakujejo, da se bodo o vsem ostalem sporazumeli. »Vse kaže, da se bodo morali nekateri kolegi žal posloviti, ampak Heineken ima svojo ekonomiko po vseh pivovarnah, tako tudi v Sloveniji. Če si uspešen, ostaneš v sistemu, v nasprotnem primeru pa ne. Tudi mi se moramo temu prilagoditi.«
Ali sem na seznamu?
Predsednik sindikata Pivovarne Laško Andrej Škorja ob zavedanju o potrebi po racionalizaciji poslovanja in izboljšanju produktivnosti poudarja dobro stran: da novi lastnik poskuša ohraniti zdravo jedra podjetja in proizvodnjo na obeh lokacijah, tako v Laškem kot v Ljubljani. »Zaposleni smo v skrbeh, ker trenutno še ni jasno, katere posameznike bo zadela racionalizacija. Nekateri bodo prezaposleni k drugemu delodajalcu, drugi bodo dobili nove pogodbe o prezaposlitvi na nova delovna mesta v podjetju. Potem je še del presežnih delavcev, ki se bo reševal v dveh sklopih: tisti, ki imajo manj kot pet let do pogojev za upokojitev, in oni, ki bodo kot presežni delavci dobili odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta hip se vsi zaposleni ubadamo s skrbjo: ali sem jaz na katerem od teh seznamov ali ne.«
Sogovornik meni, da se postopek odvija precej hitro; pred začetkom sezone in integracijo v skupino Heineken ga skrbi, da bodo tisti, ki bodo ostali, preobremenjeni – to se bo na določenih točkah zanesljivo zgodilo. V pogajanjih bodo predlagali, da bi redčenje vrst prestavili na jesen.
Prvič in zadnjič
V načrtu predstavljene številke so jasne: okoli 120 delavcev bo izgubilo službo, tisti, ki jih bodo prerazporedili, bodo delo obdržali, prav tako pa bodo dobili novo priložnost tisti, ki bodo prešli k novemu delodajalcu. Takih bo 30 do 35 delavcev. Za skupino delavcev, ki imajo manj kot 5 let do upokojitve in jih ščiti zakon, pa sindikat in svet delavcev v dialogu z upravo iščejo rešitev, s katero bi jim zagotovili, da normalno dočakajo pokojnino. Zdi pa se, da je za zaposlene v pivovarnah Laško in Union to enkratna priložnost, ki se bo težko spet ponudila.
Čustveno strti
Tudi predsednik sveta delavcev Pivovarne Union Primož Mlekuš razume, da je logika kapitala neusmiljena. Če hočeš uspevati, moraš delati z najmanjšimi možnimi stroški, ker si edino tako konkurenčen v zunanjem okolju, se strinja s pojasnili uprave. »Če hočemo pridobiti še kakšen posel, moramo delati s čim nižjimi stroški. Stroški dela so pomemben segment v skupnih stroških in edino na ta način bomo dolgoročno lahko ohranili obe podjetji oziroma kasneje združeno podjetje Pivovarna Laško Union. To so razlogi za odpuščanje. Omilimo pa ga lahko edino skozi denar, ki bi ga dobili presežni delavci. To je še predmet pogovorov med delodajalcem in zaposlenimi v naslednjih nekaj tednih. To so dejstva.«
Ne gre pa prezreti tudi čustvenega, psihološkega vidika, kar utegne biti kar velik problem. »Tudi če nekdo dobi denar, je lahko čustveno prizadet, ker je izgubil službo. Naloga sindikata in sveta delavcev je, da poskušata zadeve ublažiti, tudi s pomočjo delodajalca, ki bo poskušal za presežne delavce najti kakšno drugo zaposlitev ali možnost za zgodnejše upokojevanje, prenos delavcev v podjem in podobno.«
Pravna pisarna
»Ljudje so zdaj videli, da gre zares,« opaža Sojerjeva. »Zato se ogromno pogovarjamo. Ljudje potrebujejo lepo, prijazno besedo. V sindikatu zdaj sploh ne opravljamo svojega dela, ampak smo na razpolago vsem, tudi nečlanom, ki se v veliki meri obračajo na nas. Travme so se dejansko že začele. Najprej pride šok, potem se denar porabi in potem dobiš novo delo ali ne. A vsaj s prejetim denarjem se bo nekaj mesecev dalo preživeti.«
Ker se vsak dan pojavljajo nova vprašanja in problemi, bosta sindikata v Ljubljani in Laškem organiziral pravno pisarno. Andreja Sojer: »Dogovorili smo se s sindikati na območni organizaciji Ljubljana. Pravnik bo prišel sem, v podjetje, in odgovarjal na konkretna pravna vprašanja posameznikov. Včasih ljudje mislijo, da se krši zakon, pa se ne; zato je prav, da to izvedo od profesionalca.«
