Sejma Ifam in Intronika omogočate stike med znanostjo in industrijo

V petek sta na celjskem sejmišču po treh dneh vrata zaprla sejma Ifam in Intronika, ki ju je že deveto leto zapovrstjo pripravila celjska družba ICM. V tem času je ICM odprl podružnici v Beogradu in Sofiji, kjer organizira omenjena in druge sejme. Toni Laznik, direktor ICM, pravi, da gre pri sejmih Ifam in Intronika za visokotehnološka sejma, na katerih omogočajo stike med znanostjo in industrijo.

Ifam je strokovni sejem za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko in merilno tehniko, Infotronika pa za profesionalno elektroniko, komponente in orodja. Laznik pravi, da zaradi zanimanja in razvoja novejših ter novih tehnologij za prihodnje načrtujejo tudi vključitev nanotehnologije in povsem nove vede, bionike, ki jo v svoje programe letos začenjajo uvajati tudi slovenske šole. »Sejma sta namenjena industriji, predvsem avtomobilski, kemični, farmacevtski, energetiki, prav tako obrtnikom, ki se ukvarjajo s temi področji,« pravi Laznik. V treh dneh si celjska sejma sicer ogleda le okoli 2500 obiskovalcev, a gre za obiskovalce iz vrst strokovne in industrijske javnosti, torej direktorje, raziskovalce, razvojne in nabavne inženirje ter tržnike. Ne samo iz Slovenije, tudi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije, Avstrije, celo iz Velike Britanije ...

Vse bolj se prek razstavljavcev, s katerimi sodelujejo, na sejma vključujejo tudi slovenski inštituti in fakultete. Letos sta v Celje prišla odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo mariborske univerze, že od prej na sejmih sodelujejo Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Fakulteta za elektrotehniko ljubljanske univerze. Sejma podpirata tudi Gospodarska zbornica Slovenije in Zbornica elektronske in elektroindustrije, ki je na sejmih letos pripravila pogovor o priložnostih za ponudnike zelenih izdelkov in tehnologij.

»Želimo si sodelovanja še več domačih fakultet, saj ugotavljamo, da je slovensko znanje na njih v samem svetovnem vrhu, da sicer sodelujejo z gospodarstvom, da pa je to premalo znano in da bi lahko več njihovih rešitev povezali s prakso,« razlaga Laznik.

V Sloveniji je vse več samostojnih izdelkov

Za slovenska visokotehnološka podjetja velja, da so praviloma vključena v večje rešitve za velike tuje korporacije in so pri tem zelo uspešna, čeprav so zaradi tovrstne podrejenosti tudi nesporazumi in motnje v sodelovanju, ker tuje korporacije slovenskih rešitev praviloma nočejo ponuditi širšemu trgu, temveč jih hočejo uporabljate zgolj same. »Toda gledano na splošno, je v Sloveniji vse več samostojnih izdelkov in idej, ki so plod domače pameti,« pravi Laznik.

Celjska sejma, ki imata v Bolgariji in Srbiji svoje bratske sejme, pa sta tudi odskočna deska za balkanske trge za mnoge celjske razstavljavce – zastopnike tako tujih družb in blagovnih znamk kot tudi slovenskih podjetij.

Na letošnjih sejmih v Celju je bilo 99 razstavljavcev, od tega je skoraj polovica na sejmu zastopala svoje partnerje iz tujine. Ob domačih so bili predstavljeni izdelki in rešitve iz Madžarske, Češke, Italije, Avstrije, Srbije, Nemčije, Japonske, Anglije, Italije, Francije, Poljske, Švice, Koreje in ZDA.

»Predvsem se nam letos zdi pomembno, da z nami sodelujeta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije oziroma njena sekcija elektronikov in mehatronikov v sodelovanju z odborom za znanost in tehnologijo. Prek zbornice sta sejma dobila stik s člani zbornice, ki sodelujejo z raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami, in novosti na sejmih je bilo prav zato ogromno,« dodaja Laznik.

Novost letošnjih sejmov je bil poslovni forum, na katerem so predstavljali nekatere najbolj zanimive rešitve in ponudbo na trgu. Tako sta na primer Aleš Hace in Miran Rodič predstavila sodobna računalniška orodja za hitro programiranje krmilnikov, Miro Milovanovič in Miran Rodič koncepte hibridnih vozil za znane avtomobilske znamke, Gorazd Štumberger izzive izkoriščanja sončne energije, Matjaž Petrovčič nove pogone za avtomatizacijo proizvodnje, Jože Ritonja fotovoltaični sistem z vodikovim shranjevalnikom energije, Matjaž Colnarič kiber-fizikalne sisteme krmiljenja, Matej Banovec ergonomijo prihodnosti, Aleš Živkovič razvoj aplikacij mobilne telefonije, Domen Verber možnosti in izzive računalništva v oblakih, Tomaž Dogša pa memristor – četrti element elektronik.