Šešok za nižje stroške dela, a ne pri svoji plači

Ljubljana – Prvi človek Iskre Dušan Šešok, ki je pred časom razburil s predlogom o odpravi minimalne plače, je lani kot predsednik uprave Iskre, d. d., dobil 163.719 evrov bruto prejemkov, kar je dvanajst odstotkov več kot leto prej. Skupina Iskra sicer že več let zmanjšuje število zaposlenih.

»V Iskri v zadnjih petih letih optimiziramo poslovanje. Plač ne znižujemo, ampak imamo del plač zadržanih in vezanih na rezultate poslovanja. Da plače niso v celoti fiksne, je v tržni ekonomiji povsem normalno. Že več let optimiziramo število zaposlenih,« je povedal Dušan Šešok. V Skupini Iskra se je število zaposlenih lani znižalo za 122, tako da jih je bilo konec leta zaposlenih 1389.

»Strošek dela optimiziramo zato, da bomo jutri konkurenčni,« poudarja Šešok. »Cenovni pritiski v globalni ekonomiji so nenehni, zato je treba biti vse bolj učinkovit. Skladno z gibanjem globalne ekonomije bomo mi prilagajali strošek dela. To optimizacijo delajo najuglednejše družbe na svetu. Pri nas, kjer mislimo, da delujeta socializem in planska ekonomija, ne razumemo, da so ti procesi v tujini ves čas potekali in še vedno potekajo,« dodaja Šešok in opozarja, da so se v Sloveniji v zadnjih letih plače povišale dvakrat hitreje od produktivnosti. To je po njegovem mnenju največja težava države in zato slovenska podjetja izgubljajo. »Ne zaradi nesposobnosti direktorjev, ampak ker se niso prilagajali stroški.« Po Šešokovih besedah bo »optimizacija« v Iskri potekala še letos in morda v prvi polovici prihodnjega leta, nato pa bi »morali biti optimalno organizirani«.

Podatki iz letnega poročila Iskre kažejo, da je Skupina lani glede na leto prej za 12 odstotkov znižala stroške dela na 31 milijonov evrov, prejemki osmih članov uprav in poslovodstev družb v skupini pa so se lani znižali za 20 odstotkov na 803.004 evre. V družbi Iskra, d. d., je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih pet oseb, stroški dela za te pa so lani znašali 519.180 evrov. Šešok je kot predsednik uprave prejel 163.719 evrov bruto, član uprave Jože Godec pa 147.286 evrov bruto. Za oba je to dvanajst odstotkov več kot leta 2011. Tako Šešok kot Godec sta letos prevzela tudi vodenje Iskre Sistemov, s 1312 zaposlenimi ob koncu lanskega leta najpomembnejšega dela sistema Iskra.

Sekretar sindikata kovinske in elektroindustrije v Ljubljani in okolici Zlatko Hernčič bolj kot optimizacijo Iskre vidi njeno degradacijo: »Gospod Šešok je razprodal veliko programov in odpustil mlade inženirje. Gre za degradacijo sistema, ki je bil nekoč tako močan kot Gorenje, tehnološko celo močnejši.« Zdaj pa se Šešok na državni ravni postavlja v bran skrajnim neoliberalnim principom, kot je ukinitev minimalne plače, je kritičen sindikalist.

Ukinite minimalne plače za večjo konkurenčnost

Spomnimo, prvi mož Iskre je pred kratkim na javni tribuni o rasti gospodarstva razburil s predlogom, da bi morali ukiniti minimalne plače in plače prepustiti regulaciji trga. Kaj bi morebitna ukinitev minimalne plače pomenila za Iskro? »Verjetno se v Iskri ne bi nič zgodilo, saj vsa leta poslujemo z dobičkom, obveznosti plačujemo v roku, do davkarije nimamo niti evra zakasnitve, do bank nismo imeli niti dneva zamude,« odgovarja. Njegova teza je, da bi se konkurenčnost v drugih slovenskih podjetjih povečala, če bi plače reguliral trg. Z večjo konkurenčnostjo bi podjetja dobila več naročil, zaposlila več ljudi, ti pa bi plačali več davkov. »Mi pa smo ves čas dvigovali minimalno plačo in pravice ter zmanjševali konkurenčno sposobnost in s tem število zaposlenih. Imamo veliko podjetij s kakovostnimi izdelki in dobrimi blagovnimi znamkami, a so predraga. Zakaj je morala propasti, denimo, Svea Zagorje, ki ima perfektne kuhinje?« retorično vprašanje postavlja naš sogovornik.

Šešok polletnih rezultatov ne razkriva, poudarja pa, da poslovanje poteka normalno: »Ocenjujemo, da bo letos prodaja večja kot lani in da bo ustvarjen primeren dobiček. Julij je bil zelo dober, še najboljši letos.« Podjetje 97 odstotkov produktov izvozi v skoraj 90 držav sveta in redno posluje z dobičkom.

Ves dobiček gre za dividene

A ta dobiček Šešok in Godec vsako leto počrpata prek dividend in ga namenjata poplačilu menedžerskega prevzema. Tega je prek družbe Maos izvedlo okoli 50 menedžerjev Iskre. Večina se jih je iz lastništva že umaknila, zato imata daleč največja deleža v Maosu Šešok in Godec. Prevzem je bil vreden 39,5 milijona evrov; od tega štiri milijone evrov predstavlja lastniški kapital, preostalo pa je bilo posojilo.

V zadnjih letih družba Maos kot stoodstotna lastnica Iskre redno počrpa ves bilančni dobiček. Tako sta bila na letošnji skupščini za dividende namenjena dobra dva milijona evrov, v prihodnje leto pa se je preneslo le 133 evrov. Lani je bilo za dividende namenjenih 2,8 milijona evrov, predlani pa 1,7 milijona evrov.

Maos ima po Šešokovih besedah do banke še 9,8 milijona evrov dolga, od tega 1,1 milijona evrov zapade prihodnji mesec. »Mi nimamo nobenih težav z odplačevanjem posojila, nikoli niti nismo zaprosili za reprogram,« pojasnjuje Šešok.