Si lahko državi prodajata kaj več kot avtomobile?

Medtem ko je celotni slovenski izvoz v zadnji sedmih letih močno poskočil, pa je izvoz v Francijo na ravni leta 2010.

Objavljeno
16. januar 2018 19.32
Karel Lipnik
Karel Lipnik

Ljubljana – Kljub dolgi zgodovini francoskih naložb v Sloveniji in s tem povezanih poslovnih vezi je trgovinska menjava s Francijo v tem desetletju nazadovala. Pretežni del trgovinske menjave med Slovenijo in Francijo so avtomobili in tudi lanski skok je predvsem posledica povečanega izvoza avtomobilov v obe smeri. To bi rad spremenil septembra lani ustanovljen Francosko-slovenski poslovni klub, ki ga vodi direktor Renaulta Nissana za jadransko regijo Jean-Pierre Mesić.

Direktor Renaulta Nissana za jadransko regijo Jean-Pierre Mesić. Foto Leon Vidic

Za primerjavo: celotni slovenski izvoz je bil leta 2016 kar tretjino večji kot leta 2010, pri čemer se je izvoz v Nemčijo povečal celo za 43 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada. Toda izvoz v Francijo se je v istem obdobju sesedel za petino. Res pa je tudi v trgovinski menjavi s Francijo lani vendarle prišlo do obrata. Menjava s Francijo se je lani (podatki so za prvih deset mesecev) povzpela za 31 odstotkov, medtem ko je celotni izvoz Slovenije lani zrasel za okoli 13 odstotkov. In, zanimivo, izvoz v Nemčijo je lani zrasel zgolj za desetino. Toda menjava s Francijo se je znova povečala predvsem zaradi večje prodaje avtomobilov. Vključujoč oceno preteklega leta je izvoz blaga v Francijo zdaj primerljiv z letom 2010, celotni izvoz Slovenije se je v istem obdobju povečal za 52 odstotkov.


Lanski skok raztegnjen na pet let

Predsednik Francosko-slovenskega poslovnega kluba in direktor Renaulta Nissana Adriatica Jean-Pierre Mesić meni, da je bil zastoj v dvostranski menjavi v zadnjih letih predvsem posledica gospodarskih težav obeh držav. Osebno pričakuje od 25- do 30-odstotno rast blagovne menjave med državama v prihodnjih petih do desetih letih. Mesić sicer pripominja, da poslovni klub nima uradno postavljenih ciljev, toda cilji morajo biti ambiciozni. Po njegovih besedah je namen kluba, da se poslovni partnerji bolje spoznajo, cilj pa izmenjava mnenj in da se iz tega tudi kaj naučimo. Klub želi postati del poslovnega življenja v Sloveniji in spodbuditi boljše poslovno sodelovanje med državama.


Lactalis pokazal moč blagovne znamke

Naložbe avtomobilske industrije so sicer daleč največja francoska naložba v Sloveniji, še zdaleč pa ne edina velika. Med večjimi tujimi naložbami velja omeniti vsaj še SKB, ki je bila eden prvih večjih prevzemov po osamosvojitvi Slovenije, in pa Ljubljanske mlekarne, ki so pred petimi leti pristale v rokah francoskega Lactalisa. Predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič kot ključno pridobitev prevzema izpostavlja, da jih je Lactalis naučil pomena močne blagovne znamke, kar jim je omogočilo boljšo prodajo lastnega znanja oziroma izdelkov tako, da z nekaterimi izdelki prodirajo v skandinavske države.

Polovica menjave avtomobili

V Francosko-slovenski poslovni kljub je zdaj vključenih nekaj več kot 30 podjetij. Poleg širitve trgovinske menjave tudi zunaj avtomobilske industrije – skoraj polovica vseh poslov med državama so bili predlani avtomobili in lani se je, kot kaže, ta delež še povečal – pa se bo moralo poslovno sodelovanje spoprijeti še z nekaterimi slabimi praksami, kot je bil denimo Teš 6, kjer je velik del tehnološke opreme dostavil francoski Alstom.