Sijaj v stečaju: za delavce bo zmanjkalo

V tretje naprodaj za 431.000 evrov. Poplačilo uspešno, a le za banke.

Objavljeno
05. februar 2015 19.31
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Hrastnik – NLB se mora v dobrem tednu izjasniti, ali kot ločitveni upnik hrastniškega Sijaja v stečaju pristaja na tretji poskus prodaje tovarniškega kompleksa za ceno, ki je nižja od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, to je za dobrih 431 tisočakov. Premoženje bodo znova prodajali v nepremičninsko–premičninskem paketu z blagovnimi znamkami Sijaj, Domo in Help.

Stečajni upravitelj izdelovalca svetil iz Hrastnika Tomaž Kos po petnajstih mesecih od začetka stečaja ugotavlja, da gre premoženje slabo v promet. Tovarniški kompleks bo tokrat, če se bo NLB strinjala, poskusil prodati z zavezujočim zbiranjem ponudb po ceni, za tretjino nižji od ocenjene tržne vrednosti. Sijaj doslej za izhodiščnih 492 tisočakov ni privabil nobenega kupca. Kos upa, da bo kljub »obupnem stanju nepremičnin« do konca leta našel kupca, manj je optimističen glede poplačila bivših delavcev; 37 jih je bilo ob stečaju oktobra 2013. »Glede na 17.500 evrov stečajne mase ob koncu lanskega leta težko, da bomo poplačali še koga drugega razen ločitvenih upnikov, torej bank,« pravi Kos. Do Sijaja je 115 upnikov sicer prijavilo za 2,6 milijona evrov terjatev, od tega delavci dobrih 630 tisočakov. Med njimi je terjatev v višini 40 tisočakov prijavil tudi bivši lastnik Renato Krajnc. Priznanih terjatev je bilo za 2,4 milijona. »Delavci imajo prednostne terjatve, ki se poplačujejo iz splošne stečajne mase. Te pa v velikih kompleksih običajno ni, saj je zavarovano vse do zadnjega vijaka,« pravi Kos.

Tudi Sijaj ni izjema. Proizvodni kompleks se razteza na 21 parcelah, na katerih je vpisana skupna hipoteka NLB in Slovenske izvozne družbe; premičnine in blagovne znamke niso zastavljene.

Od začetka stečaja do konca lanskega leta se je na računu stečajnega dolžnika nabralo skoraj za sto tisočakov čiste izgube, še pet tisočakov več so znašali stroški postopka, prihodkov od prodaje in unovčevanja terjatev ter zalog pa je bilo za dobrih 200 tisočakov. V tem času je za plače delavcem, ki so opravljali popise premoženja in za varovanje šlo 72 tisočakov, poravnali pa so tudi za 28 tisočakov obveznosti do države. Kljub temu Kos ocenjuje, da v primeru Sijaja dobro poplačujejo upnike: »Slika ni tako slaba. Poplačilo je približno 50–odstotno. Je pa res, da gre praktično vse bankam.«