Simbioza med malimi in velikimi lahko vodi iz krize

Iz mladih, zagonskih podjetij nastajajo nove gazele, ki so pomembne za gospodarsko rast in nadaljnji razvoj podjetništva. Hkrati pa so izkušeni podjetniki tisti, ki mladim podjetjem pomagajo, da ne bodo ponavljala že videnih napak.

Čeprav je bilo pred šestimi leti, ko je Lidija Honzak prevzela vodenje Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI), »kar pogosto mnenje mladih na univerzi, da podjetništvo ni v redu, ker je to pridobitna in izkoriščevalska dejavnost, ali pa o tem niso niti razmišljali, ker jim je bilo preveč tuje«, danes startupovstvo postaja trend. »Veliko je tudi uspešnih podjetnikov, ki so z mentoriranjem pripravljeni pomagati začetnikom,« pravi Honzakova.

Prav to je ključno za razvoj, meni soustanovitelj in izvršni direktor zagonske šole Hekovnik Tomaž Frelih, ki dodaja: »Uspešne zgodbe so lahko spodbuda, dober zgled, ki vleče in pritegne tako mlajše, ki se po študiju lahko odločijo za podjetništvo, kot zaposlene, ki ne upajo iz služb, so v precepu in je zanje to lahko alternativa. Takšni zgledi lahko pomagajo, da hitreje nastajajo čim boljša podjetja.«

»Dolgoročno pa v Sloveniji potrebujemo nova, zdrava, večja podjetja, ki bodo s sodelovanjem s startupi gradila ekosistem, ki lahko popelje našo državo, regijo ali Evropo iz krize,« o tem, ali so startupi res tisti, ki lahko potegnejo Slovenijo iz krize, meni Frelih. Tudi Honzakov pravi, da bi med velikimi podjetji in startupi lahko nastala uspešna simbioza. »Medtem ko velikim podjetjem manjkata inovativnost in svežina kadrov, manjkajo startupom izkušnje prodora na tuje trge in zagonska sredstva. Če bi bila menedžerka neke večje družbe, bi prav gotovo investirala v primeren, inovativen startup, mu ponudila svoje tržne kanale in izkušene kadre,« pravi.

Zasluge krize in interneta

Za razmah startupov – ne samo pri nas, tudi po svetu – je zaslužnih več dejavnikov. Eden od teh je kriza. »Manjši, agilni, hitrejši timi oziroma podjetja so začeli hitro uspevati. Tudi zaradi interneta, ki je prodrl v vse pore našega življenja, je postal startup najhitrejši način za vpeljavo novega produkta na trg,« o vzrokih za razmah startupovske »scene« govori Frelih. A ne samo to, časi so drugačni tudi pri iskanju zaposlitve in ustvarjanju novih delovnih mest. »V Sloveniji klasične službe izginjajo in mladi so prisiljeni razmišljati drugače ali pa iskati službo v tujini,« pravi Honzakova. Tako smo se tudi v Sloveniji začeli zavedati, da je pomembno, da sami nekaj ustvarimo, da samo država ne bo delala za nas. »To je potegnilo tako mlajše kot starejše generacije in začele so nastajati nove ideje, ki zelo hitro prodrejo ne samo v neko lokalno okolje, ampak tudi globalno. Ko vidiš, kako jim uspe, kako se o nekih zgodbah govori še bolj v tujini kot doma, si rečeš: 'Saj se da, dajmo še mi,'« opaža Frelih.

Kaj pa nam še manjka za večji preboj? »Pri tem je, na žalost, veliko stvari povezanih z državo oziroma zakonodajo. Tu je treba narediti še kakšen korak. Če smo ga naredili v podjetništvu, ga je treba še na tej ravni. Na žalost se državni korak vedno zgodi zadnji. Tisti, ki so podjetniki po duši, jih sicer to ne bo oviralo in bodo naredili vse, da uspejo. Na žalost bodo šli tudi v tujino, veliko jih je že šlo. Če bi imeli doma zdravo okolje, od bank do davkov, bi gotovo kakšen več ostal doma,« odgovarja Frelih.

Več povezovanja, znanja in pametnega denarja

Po njegovem mnenju nam manjka še več povezovanja, znanja in pametnega denarja. »Na začetku poti te najdlje porinejo nasveti in odprta vrata. To, kar se počasi dogaja, na primer s Silicon Gardens, je pravo, da uspešni podjetniki vstopajo nazaj v ekosistem,« dodaja sogovornik. Upa, da bodo tisti, ki so zdaj že večji, kot so Celtra, Zemanta in Outfit7, začeli vlagati oziroma nadaljevali vlaganje nazaj v slovenski ekosistem ne samo v obliki znanja in izkušenj, ampak tudi v obliki dela, posla za mlajše generacije. Tako bo vse skupaj zraslo v večjo zgodbo.

Sam sicer verjame v tako imenovani brain circulation. »Ljudje, ki gredo ven, se bodo slej ali prej vrnili in bodo tako morda naredili več za Slovenijo. Vprašanje je le, ali bodo v tem času, ko bodo zunaj, še naprej povezani s Slovenijo. Moje izkušnje s temi, ki so v tujini, povedo, da bi z veseljem sodelovali z vsakim doma, a včasih se zgodi, da jih nihče niti ne kontaktira,« razlaga Frelih.

»Za startupe je pomembno, da jih investitorji opazijo, zato v LUI podpiramo tekmovalnost in seveda tudi kolegialnost. Tekmovanja, kot so Rektorjeva nagrada za najinovacijo Univerze v Ljubljani, tekmovanje Startup Slovenija in mednarodna tekmovanja, jim prinesejo prepoznavnost, priložnost pa je tudi, da izboljšajo svoj poslovni model. Startupi v LUI so do zdaj pridobili že več kot 16 milijonov investicij tveganega kapitala. Priložnost imajo, da se za nekaj časa preselijo v pospeševalnike v drugih državah, kar zelo podpiram. Se pa čudim, da ni slovenskih zasebnih pobud za investicijo v startupe bistveno več. Mislim, da je to odlična naložba in niti ne tako tvegana, če si pripravljen sodelovati,« dodaja Honzakova.