Sindikat energetike: Energetika mora ostati v slovenskih rokah

Ustaviti privatizacijo trgovskih družb in omejiti tuje trgovce, združiti energetska stebra in podpreti domačo proizvodnjo elektrike.

Objavljeno
18. junij 2015 18.53
Borut Tavčar, gospodarstvo, Je. G, Delo.si
Borut Tavčar, gospodarstvo, Je. G, Delo.si
Ljubljana - Sindikat energetike je kritičen do strategije upravljanja kapitalskih naložb države. »Ta strategija pelje v privatizacijo celotne slovenske energetike,« je poudaril predsednik sindikata Branko Sevčnikar.

Ključna v strategiji je po njegovih pojasnilih predvidena prodaja trgovalnih družb elektrodistribucij. »Tudi prihod RWE kot multinacionalke na slovenski trg v tem trenutku ni slučaj. RWE je imel lani 1,7 milijarde evrov dobička, kar je približno enako letnemu prometu skupine Holdinga Slovenske elektrarne,« je dodal Sevčnikar.

V strategiji upravljanja kapitalskih naložb države je večina energetskih družb opredeljenih kot strateške naložbe, vendar ji sindikat očita, da ni opredeljeno, kaj je naloga strateške naložbe in kaj mora ta nuditi. »Vsi se zavedamo, da elektrika v nekem segmentu ni povsem tržno blago. Brez nje se vse ustavi,« meni Sevčnikar in dodaja, da bi morala strategija to upoštevati. Vstop tujih trgovcev v sindikatih zbuja strah pred privatizacijo energetike. »Nemčija je lani v obnovljive vire energije vložila 24 milijard evrov, v Sloveniji takega vložka nismo sposobni. Prihodnji meseci bodo pokazali, da te subvencionirane cene pomenijo izčrpavanje slovenskih energetskih družb,« pravi Sevčnikar.

Enotnega trga za sindikat še ni

Na pripombo Dela, da nizkih cen elektrike v Slovenijo ni prinesel RWE, temveč kar slovenski trgovci in da je trg z elektriko že leta odprt, je Bojan Majhenič odgovoril, da nikjer ne piše, da bodo tuji trgovci kupovali slovensko elektriko, kar pomeni, da bodo vsi prihodki odšli v tujino. Sevčnikar je dodal, da je vstop tujega trgovca za slovenskega porabnika dober le kratkoročno, na dolgi rok pa vsi izgubljamo.

Za člana predsedstva sindikata Valterja Vodopivca je namera, da so distribucijska podjetja strateška, njihove hčere - trgovci, pa namenjene prodaji, zgrešena. Iz strategije se da po njegovih pojasnilih razbrati, da se ohranja sedanji koncept sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), ki pa, tako ugotavlja tudi računsko sodišče, »ne pije vode«. »Ugotavljamo, da se ta dejavnost podvaja, da je stroškovno neučinkovita, da se sredstva po nepotrebnem zadržujejo,« je dejal Vodopivec.

Trgovalne družbe so dobiček vlagale v razvoj omrežja in so bile hkrati zagotovilo pred pretiranim višanjem omrežnin. »Z normalnim vodenjem vse trgovalne družbe delajo dobičke,« je prepričan Vodopivec, ki se mu zdi napovedano združevanje trgovcev »še večja neumnost«, saj ima »lastnik običajno raje več družb, da jih lahko primerja«. Majhenič je dodal, da se je energetika vedno financirala iz dobičkov. Zdaj pa imajo Dravske elektrarne Maribor kljub 150 milijonom dobička ustavljene vse projekte. Tudi take, ki bi prinesle delo gradbenikom in drugim panogam gospodarstva.

HSE bi lahko imel 100 milijonov dobička

 

Sevčnikar je opozoril, da je iz strategije izpadla tudi koalicijska določba, ki govori o možnosti  povezovanja obeh proizvodnih stebrov, HSE in Gen energije.  HSE bi sicer po oceni sindikata iz prodaje elektrike iz domačih virov na letni ravni lahko ustvaril med 80 do 100 milijonov evrov dobička, zato predlagajo spremembo poslovnega modela in izločitev trgovalnega dela.

Cena elektrike iz skupine HSE po Majheničevi oceni ne daje izgube, saj mešanica proizvodnje iz hidroelektrarn in Šoštanja da ceno, s katero bi se moral ustvarjati dobiček. Vodopivec je ob tem dodal, da HSE proda približno 22 teravatnih ur električne energije, medtem ko je proizvede približno devet TWh. To skupino postavlja v tvegan položaj, kar so prepoznale tudi banke. Napačna trgovalna odločitev lahko namreč pomeni katastrofo. Poleg tega HSE nima dostopa do maloprodajnega trga, prodaja le na debelo.

Obnovljivih virov ne bo dovolj

Sindikat energetike je nezadovoljen tudi zato, ker je strategija upravljanja kapitalskih naložb nastala pred sprejetjem energetskega koncepta in ker ministrstvo za infrastrukturo, pristojno za energetiko, ni smelo dajati pripomb na strategijo. Majhenič je za cilj osnutka energetskega koncepta, da bodo do leta 2030 vsi avtomobili v Sloveniji električni in da bomo za to potrebovali šest TWh elektrike iz obnovljivih virov, menil, da je neuresničljiv. »DEM pridejo največ do treh TWh na leto. To so določbe, ki jih tehnično ni mogoče izvesti. Tega cilja zagotovo ne bomo izpolnili,« pravi Majhenič.