Sindikati višji regres v državnih družbah zahtevajo že letos

Ljubljana − Uradno potrjena triodstotna gospodarska rast v lanskem letu odpira tudi vprašanje zvišanja regresov za letni dopust v državnih in lokalnih družbah. SDH bi se o tem pogovarjal šele drugo leto, sindikati pa poračun razlike zahtevajo že letos in napovedujejo tožbe.

O tem naj bi prihodnji teden ponovno razpravljal tudi ekonomsko socialni strokovni odbor Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki ga vodi Lidija Jerkič. Ta odbor, v katerem sedi sedem predstvnikov sindikatov, je vodstvu holdinga odpravo omejitve predlagal že spomladi, a njegov predlog ni bil sprejet.

Za kaj gre? Zaradi ekscesno visokih regresov v državnih družbah je vlada leta 2012 z zakonom o dodatnih intervencijskih ukrepih višino regresov v podjetjih, ki so v vsaj 25-odstotni državni ali lokalni lasti omejila na višino minimalne plače, in sicer »vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP«. Državna podjetja so tako letos zaposlenim večinoma izplačala regrese v višini 790,23 evra bruto. Ker pa je zdaj tudi uradno znano, da je bila lanska rast triodstotna, sindikati menijo, da ta omejitev torej ne velja več in da bi ta podjetja delavcem morala izplačati razliko do regresa, ki ga predvideva panožna kolektivna pogodba.

Različne razlage zakona

A zakonsko določilo, kdaj naj bi ta omejitev nehala veljati, si vsaka stran razlaga po svoje. Medtem ko sindikati menijo, da že letos, na SDH, kjer razmišljajo podobno kot vlada glede usklajevanja drugih socialnih transferejev, določilo omenjenega zakona razumejo tako, da omejitev pri regresih velja vključno z letom, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP. Kot pojasnjuje po posvetu z ministrstvom za finance, ocenjujejo, da je lahko predmet pogajanj le izplačilo regresa v letu 2016, ne pa tudi izplačilo regresa v letu 2015.

A sindikati se s to razlago ne strinjajo. »Naredili bomo vse, da delavci dobijo, to kar jim pripada,« pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in dodaja, da vlada ne spoštuje zakonov. Andreja Poje iz ZSSS je že spomladi napovedala, da bodo v primeru, če odprave omejitve na letošnje regrese ne bo, sprožili kolektivni delovni spor zaradi nespoštovanja kolektivne pogodbe. Tudi pravna svetovalka ZSSS Andreja Toš Zakrajšek meni, da so delavci do tega izplačila upravičeni že letos. Po njeni razlagi predlagatelj zakona v obrazložitvi navedel, da gre za začasen ukrep in ni predvidel podaljšanega obdobja po doseženi višini gospodarske rasti. Kot navaja Toš Zakrajškova morajo delodajalci zaposlenim v državnim podjetjem razliko za višino regresa izplačati v osmih dneh po objavi višine rasti BDP v uradnem listu, ki naj bi jo vlada objavila do konca septembra.

Bančniki grozijo s tožbami

Da bodo vložili tožbe, če letos ne bo izplačila regresa v skladu s kolektivno pogodbo, napoveduje tudi Tomaž Boltin, predsednik Sindikata bančništva Slovenije. Po bančni kolektivni pogodbi regres znaša 80 odstotkov poprečne plače v predpreteklem mesecu, kar pomeni, da bi v državnih bankah letos morali prejeti še okoli 440 evrov bruto regresa, saj so 790,23 evra že dobili. Bančni sindikat je bil sicer s tožbami pri regresih že uspešen. NKBM je spomladi za leto 2012 dosegel izplačilo zadržanega izplačila regresa, ki je presegal minimalno plačo. V NLB pa so to izplačilo izterjali že leta 2013.