Sindikati zahtevajo višji regres v državnih družbah

Ljubljana − Zdaj je tudi uradno objavljeno, da je gospodarska rast lani dosegla tri odstotke. Zato sindikati v državnih družbah od svojih delodajalcev zahtevajo izplačilo razlike do regresa za dopust, ki ga predvidevajo kolektivne pogodbe. V SDH temu niso naklonjeni, izplačila so že zavrnile tudi nekatere uprave družb, a sindikati napovedujejo kolektivne spore.

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih je višino regresov v podjetjih, ki so v najmanj 25-odstotni državni ali lokalni lasti, leta 2012 omejil na višino minimalne plače, in sicer »do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP«. Državna podjetja so tako letos zaposlenim večinoma izplačala regrese v višini 790,23 evra bruto. Ker pa je že spomladi kazalo, da je bila gospodarska rast lani več kot 2,5-odstotna, je ekonomsko-socialni strokovni odbor Slovenskega državnega holdinga (SDH) že takrat predlagal, naj se omejitev pri regresih odpravi, in o tem naj bi ponovno razpravljal na jutrišnji seji.

A v SDH se s tem ne strinjajo. Določilo omenjenega zakona razumejo tako, da omejitev pri regresih velja vključno z letom, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP. Kot pojasnjujejo, po posvetu z ministrstvom za finance menijo, da je lahko predmet pogajanj le izplačilo regresa v letu 2016, ne pa tudi letošnje izplačilo regresa.

Pet let za tožbo

Pravna svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Toš Zakrajšek pravi, da imamo tipičen primer slabega predpisa. Gre za različne interpretacije, kaj pomeni beseda »vključno«. Toš Zakrajškova meni, da zakonska omejitev ne vključuje tudi leta, ki sledi tistemu z 2,5-odstotno gospodarsko rastjo, sicer bi delodajalec to moral zapisati drugače. Sogovornica pojasnjuje, da lahko zdaj izplačilo razlike do višine regresa, ki jo predvideva kolektivna pogodba, zahtevajo sindikati po podjetjih. Če s tem ne bodo uspešni, lahko v petih letih sprožijo kolektivni spor. »Če bi dobili takšen spor na sodišču, pričakujem, da se bo tudi vse drugo uredilo,« pravi Toš Zakrajškova, ki se čudi, da ne vlada ne državni zbor ne podata razlage, kaj sta mislila s tem zakonskim določilom.

V Pošti Slovenije bi zaposlenim po kolektivni pogodbi pripadel za približno sto evrov bruto višji regres, kot so ga dobili letos. Uprava je izplačilo razlike že zavrnila. Cvetka Gliha iz Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije pravi, da to za ljudi z nizkimi plačami ni nepomembna vsota, zato razmišljajo o sprožitvi kolektivnega spora.

»Mi smo banke, ki so v več kot 25-odstotni lasti države, pozvali k izplačilu regresa skladno s kolektivno pogodbo,« pravi predsednik Sindikata bančništva Slovenije Tomaž Boltin. Gre za banke NLB, NKBM, Poštno banko Slovenije, Abanko, banko SID in Probanko. Po bančni kolektivni pogodbi regres znaša 80 odstotkov povprečne plače v predpreteklem mesecu, kar pomeni, da bi v državnih bankah morali prejeti še okoli 440 evrov bruto regresa, saj so 790 evrov že dobili. »Če ne bo odziva, bomo šli v kolektivni spor,« pojasnjuje Boltin. Bančni sindikat je bil s tožbami pri regresih že uspešen. NKBM je, denimo, spomladi za leto 2012 dosegel izplačilo dela regresa nad minimalno plačo.

Razliko terja tudi energetika

Tudi državne energetske družbe so vodstva pozvale, naj pri izplačilu regresov izpolnijo obveznosti po panožni kolektivni pogodbi. »Čakamo odziv. Kakšni bodo nadaljnji koraki, če razlika ne bo izplačana, še ne morem povedati,« pojasnjuje predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar. Po njegovih besedah se regres po kolektivni pogodbi med družbami nekoliko razlikuje, znaša pa približno 1300 evrov bruto, kar pomeni, da bi delavci lahko prejeli še kakšnih 400 evrov neto razlike.