Skei zahteva zvišanje osnovnih plač

Če do 15. novembra ne bo konec pogajanj z delodajalci o plačah, je mogoča tudi stavka

Objavljeno
25. oktober 2016 21.37
suhadolnik skei
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje – Predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) Lidija Jerkič je včeraj po sestanku regijskega izvršnega odbora v Celju dejala, da se morajo pogajanja z delodajalci o plačah končati do 15. novembra. Če se ne bodo, bo morda sledila stavka. Pogajanja za delavce potekajo v pravem času, saj podjetja dobro poslujejo, osnovne plače pa so mizerne.

Stanje v podjetjih, kjer je 100.000 zaposlenih, 30.000 pa jih je članov Skeija, ni slabo. Jerkičeva, ki v teh dneh obiskuje regijske odbore Skeija po državi, je povedala, da delodajalci povsod še dodatno zaposlujejo, tudi izplačane plače so se v zadnjih desetih letih zvišale. Če so pred desetletjem zaostajale za povprečno plačo od 20 do 30 odstotkov, je zdaj zaostanek izničen, kar nekaj podjetij pa ima plače precej nad povprečjem v državi, je povedala Jerkičeva. »Podjetja si kradejo delavce. Ponudijo jim malo višje plače in tudi to je mogoče opaziti pri poznejšem izračunu povprečnih plač. Zdi se, da bo zmanjkalo tistih, ki bi jih lahko zaposlili. In to je idealna priložnost za zvišanje plač. Ljudje so seveda manj zainteresirani, ker mislijo, da je vse v redu,« je dejala Jerkičeva.

Osnovne plače zelo nizke, kolektivnih pogodb vse manj

Čeprav izplačane plače niso slabe, so katastrofalne osnovne plače. Tako je najnižja osnovna plača za dejavnost kovinskih materialov in livarn 510 evrov bruto. Skei zahteva zvišanje najnižjih osnovnih plač in regresa za 7,1 odstotka za dejavnost kovinskih materialov in livarn, za dejavnost kovinske industrije zvišanje za pol odstotka in za dejavnost elektroindustrije 4,9-odstotno zvišanje. V Skeiju opozarjajo, da so pri izračunih upoštevali rast dodane vrednosti na zaposlenega, gibanje najnižjih osnovnih in povprečnih plač, regresa, stroškov dela in inflacije. »Izračuni so bili narejeni na povprečju podatkov 2008–2015,« je dejala Jerkičeva.

V Skeiju jih skrbi trend slabljenja kolektivnih pogajanj. Prvi predlog sprememb kolektivnih pogodb so delodajalcem namreč poslali že novembra lani, nove predloge imajo delodajalci na mizi že več mesecev. Če se bo tako nadaljeval, kolektivnih pogodb ne bo več, ker v njih ne bo več pravic, plače pa bodo ostale na sramotno nizki ravni, kot so zdaj, je opozorila Jerkičeva. Verjame, da je pogajanja, čeprav so šele na začetku, mogoče izvesti do določenega roka. Po 15. novembru pa v Skeiju ne izključujejo niti stavke.