Skrbni pregled Gorenja odpira več vprašanj

Uprava Gorenja s Franjem Bobincem na čelu je z odlogom objavila cenovno občutljivo informacijo o skrbnem pregledu.

Objavljeno
27. julij 2016 15.27
Gorenje
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Ljubljana/Velenje − Skrbni pregled Gorenja s strani japonskega Panasonica, ki je 10,74-odstotni lastnik velenjske družbe, odpira več vprašanj. Uprava Gorenja s Franjem Bobincem na čelu je z odlogom objavila cenovno občutljivo informacijo o skrbnem pregledu, ATVP pa proti temu ni ukrepala. Hkrati se ob morebitnem prevzemu poraja vprašanje o državnem deležu v družbi.

Bobinac je za časnik Finance sicer zavrnil trditve, da je Gorenje pred vlagatelji namerno skrivalo, da Panasonic opravlja skrbni pregled, in tako želelo povzročiti neenakomerno obveščenost na trgu. »Uprava se je za odlog odločila po tehtanju več argumentov in strokovnih mnenj,« je pojasnil in dodal, da je odlog objave notranje informacije predviden za situacije, v kakršni se je Gorenje znašlo, in jih dopušča zakon o trgu finančnih instrumentov.

»Družbi bi, tako tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je najbolj referenčna institucija za ta vprašanja, lahko nastala škoda, če po izvedenem skrbnem pregledu ne bi prišlo do nadaljnjih aktivnosti,« je obrazložil Bobinac.

Franjo Bobinac Foto: Roman Šipić/Delo

Direktor ATVP je medtem za Finance dejal, da agencija v Gorenju že dlje časa v skladu z zakonom o trgu finančnih instrumentov vodi nadzor v zvezi z morebitnimi kršitvami zlorabe trga, vse informacije v zvezi s postopkom nadzora pa da so skladno z zakonom zaupne. »Če bi v postopku nadzora ATVP odkrila kršitve, bi ukrepala v skladu z zakonom,« je zatrdil Čas in zavrnil trditve, da je agencija omogočala skrivanje informacije o skrbnem pregledu.

Male delničarje skrbi

Male delničarje medtem odlog objave informacije ne skrbi. »V Društvu MDS glede na pojasnila, ki smo jih zasledili s strani ATVP in Gorenja, ne problematiziramo tega dejstva. Nenazadnje je Panasonic tudi ta trenutek tretji največji delničar Gorenja,« so pojasnili v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS).

Gorenje je v ponedeljek zvečer sporočilo, da je s Panasonicom sklenilo več dokumentov, ki opredeljujejo pogoje, pod katerimi bo velenjska družba japonski korporaciji do konca septembra omogočila izvedbo skrbnega pregleda. Po tem se bo Panasonic lahko odločil za ponudbo za povečanje lastniškega deleža, vendar odločitve o tem še niso bile sprejete, so navedli v Velenju.

V okviru pogojev za izvedbo skrbnega pregleda, ki so bili podpisani 13. julija, sta se Gorenje in Panasonic dogovorila tudi o strateških usmeritvah glede prihodnje vloge Gorenja v okviru japonske skupine, če bi Panasonic s temi aktivnostmi pridobil kontrolni delež v Gorenju.

V Društvu MDS menijo, bi se lahko za primerno ceno iz lastništva Gorenja umaknili predvsem manjši institucionalni vlagatelji in nekateri mali delničarji. »Menimo, da dokapitalizacija ni (dolgoročna) rešitev za Gorenje,« so zapisali.

Glede primerne cene za izstop iz lastništva Gorenja so v Društvu MDS primerjali knjigovodsko vrednost delnice in dolg družbe, pri čemer so poudarili, da gre za hitro oceno in ne poglobljeno analizo, nikakor pa tudi ne za naložbeno priporočilo: »Glede na to, da je knjigovodska vrednost delnice konec lanskega leta znašala 15,14 evra in ob dejstvu, da ima družba 319 milijonov evrov dolga, bi se morebitna cena delnice lahko gibala med 12 in 15 evri.« Cena je seveda vedno stvar pogajanj med kupci in prodajalci, so dodali.

Delnica raste

Gorenjeva delnica sicer raste, kar je nedvomno posledica objave informacije, da Panasonic v družbi opravlja skrbni pregled. V torek je delnica pridobila skoraj sedem odstotkov, danes dobrih šest odstotkov in se giblje na najvišjih ravneh v zadnjih petih letih. Letos se je delnica Gorenja podražila že za več kot 60 odstotkov.

Medtem ko je na vidiku morebiten prevzem Gorenja, pa se odpira tudi vprašanje državnega deleža v družbi, ki je v strategiji upravljanja državnih naložb opredeljena kot pomembna naložba. Kapitalska družba (Kad) je 16,37-odstotna lastnica družbe in tudi največja posamična lastnica, je bil pa njen delež pred vstopom Panasonica in Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke večji, še v letu 2010 je znašal 25,19 odstotka.

Strategija upravljanja, ki jo je DZ sprejel lansko poletje, torej po vstopu Panasonica in IFC v Gorenje, je glede pomembnih naložb jasna - v njih naj bi država ohranila kontrolni delež (25 odstotkov plus ena delnica), lahko pa je državni delež nižji od tega, če obstaja zagotovilo za dolgoročni obstoj in razvoj družbe v Sloveniji. Toda strategija upravljanja državnih naložb je v fazi prenove.

Strategija upravljanja državnih naložb kmalu

Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bodo formalni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) za spremembo strategije upravljanja državnih naložb prejeli v kratkem. Glede na potrebno medresorsko usklajevanje sprememb strategije in koalicijsko usklajevanje pa pričakujejo, da bo o predlogu nove strategije odločal novi minister oz. ministrica, so za STA pojasnili na finančnem ministrstvu.

V Društvu MDS medtem pravijo, da je v tem trenutku smiselno počakati, kaj bo prinesel skrbni pregled Panasonica, vmes pa se pogajati z zainteresiranimi delničarji Gorenja o ceni, po kateri bi bili pripravljeni izstopiti iz lastništva. Če bi bila ta cena neustrezna, pa bi se verjetno zainteresirani delničarji ob neuspešnih pogajanjih s Panasonicom obrnili tudi na morebitne družbe igralce v panogi, kot so Arcelik (lastnik znamke Beko), Eelectrolux, Haier in druge.

Po pisanju Financ namreč že nekaj časa krožijo špekulacije, da je za vstop v lastništvo Gorenja interesentov več. V Gorenju so za časnik zatrdili, da drugih konkretnih ponudb za izvedbo skrbnega pregleda doslej še niso prejeli, so pa dejali, da jih je kontaktiralo nekaj potencialnih vlagateljev, vse so povabili na sestanek in se z vsemi pogovarjali, če so to želeli.

V Kadu medtem pričakujejo, da bo Gorenje skrbni pregled omogočilo vsem morebitnim investitorjem.