Skupina Laško se krči doma in rešuje na tujem

Finančna sanacija Skupine Pivovarna Laško brez prodaje deleža v Mercatorju ni mogoča.

Objavljeno
06. februar 2012 14.26
Brane Piano, Laško
Brane Piano, Laško
Laško - Lani je Skupina Pivovarna Laško samo za obresti plačala 25 milijonov evrov, prav toliko jo bodo stroški kratkoročnih posojil predvidoma stali letos. Laško, ves čas tudi izpostavljeno prevzemu, mora prodati delež v Mercatorju, z deleži bank vred ali samo, pa tudi Delo in Večer naj bi do konca leta 2012 dobila nove lastnike.

Predsednik uprave Dušan Zorko se zaveda, da morajo tudi njihove banke upnice, ki so hkrati pomembne solastnice skupine, urejati lastno likvidnost. Ob omenjenem je med njihovim premoženjem za prodajo tudi Hotel Savinja v Laškem, delež v Thermani Laško in še več drugega premoženja. A ko omenja prodajo Mercatorja in časopisne dejavnosti, dodaja, da od napovedane vladne ekipe še nimajo »signalov«, nekatere prodaje pa »so žal podvržene dnevni politiki«. Skupine ni mogoče finančno sanirati brez prodaje deleža v Mercatorju, vrednem skoraj 200 milijonov evrov. Kako se bodo odločile vlada in banke, si ne upa ugibati, pričakuje pa, da bo vlada »vzpostavila okvirje, v katerih bomo lahko normalno poslovali«.

Kamen spotike, o katerem pa Zorko poudarja, da ni tako usoden, je tudi ustanavljanje pogodbenega koncerna, ki mu je NLB nasprotovala. Z njim želi skupina zagotoviti enotno vodenje, nabavo in prodajo, od česar si že letos obeta učinke. Možnost, da bi NLB uporabila posojilno klavzulo, po kateri v primeru preoblikovanja skupine v pogodbeni koncern lahko vpokliče kredite, se Zorku ne zdi verjetna. »Naši odnosi z NLB in gospodom Jašovičem niso tako napeti, kot pišejo mediji. Ponedeljkov sestanek med nama je odpadel zaradi zdravstvenih razlogov. Prepričan sem, da bomo dosegli dogovor, saj si ne znam predstavljati drugačnega scenarija. Ta teden bomo NLB in druge banke pozvali, da imenujejo predstavnike v skupno strokovno skupino, ki bo pripravila dogovor o poplačevanju posojil. Bankam jih moramo vrniti, banke pa naj nam to omogočijo,« je na tiskovni konferenci pojasnjeval Zorko.

Zaradi lanske prodaje Fructala in za letos predvidene vključitve kosovske Birre Peje se obseg prihodkov z lani ocenjenih 323 milijonov evrov letos zmanjšuje na 292 milijonov evrov, nepotrebno premoženje pa cenijo na 200 do 230 milijonov evrov. A le, če bo Laško s konzorcijem bank prodalo večinski delež v Mercatorju po zadnji ponudbi Agrokorja za 221 milijonov evrov, sicer se lahko ob morebitni samostojni prodaji deleža Laščanov izkupiček, ocenjen na 184 do 195 milijonov evrov, zniža za več deset milijonov evrov.

Rast prodaje 
na račun tujega trga

Lani je bila v Skupini Pivovarna Laško poleg pivovarn Laško, Union in Jadranska pivara ter Radenske, Vitala in Skupine Delo (Delo, Večer, Izberi) tudi Skupina Fructal. Zadnja je bila prodana, skupina pa ima letos v bilancah še vedno Mercator, Delo in Večer, ki pa jih želi do konca leta prodati.

Lani so prodali 5,5 odstotka več pijač kot leto prej, letos jih bodo 4,5 odstotka več kot lani. Od pijač so lani ustvarili 207 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo 215 milijonov evrov, in sicer predvsem z večjo prodajo na tujem. Tam so lani zaslužili 30 milijonov evrov, letos pa bi radi iztržili 39 milijonov evrov.

Zaradi zmanjšanja vrednosti naložb (tudi Dela in že prodanega Fructala) in zaradi financiranja zadolženosti, ki se je po prodaji Fructala znižala na 377 milijonov evrov večinoma kratkoročnih obveznosti, bo po ocenah skupina leto 2011 končala s 15 milijoni evrov izgube. Letos načrtujejo ambicioznih 49 milijonov evrov dobička predvsem na račun razlike med nabavno in predvideno prodajno ceno Mercatorja, ki znaša 45 milijonov evrov. Vendar zaradi dosedanjih izkušenj s počasnostjo tovrstnih prodaj prihodek, ki ga bodo v celoti namenili za poplačilo obveznosti, pričakujejo šele konec leta 2012. S tem bi se finančne obveznosti skupine zmanjšale na 187 milijonov evrov, vendar različno. Medtem ko bi Radenska in Pivovarna Union poplačali vse dolgove, bi Pivovarna Laško s 196 milijoni evrov dolga ostala zelo zadolžena družba.

Prav ta scenarij, od vseh možnih za skupino najmanj črn in hkrati izvedljiv, bo v teh dneh predmet pogovorov z bankami upnicami v skupnem odboru, ki ga predlaga Zorko. V Laškem želijo, da bi od sedanjih 328 milijonov kratkoročnih posojil takšnih ostalo samo še za šest milijonov evrov. Z leve: Zvone Murgelj, nekdanji direktor Radenske, Jure Štruc, predstavnik za stike z javnostjo Pivovarne Laško (PL), Milan Hojnik, direktor Radenske, Mirjam Hočevar, članica uprave PL, mag. Dušan Zorko, predsednik uprave PL in člani uprave PL Marjeta Zevnik, Gorazd Lukman in Matej Oset Foto Uroš Hočevar

Delo verjetno naprodaj še letos

Dušan Zorko: »Prodaja Dela in Večera je posebna zgodba. Delo smo poskušali razbiti za prodajo po delih in bili deležni kritik. Zdaj razpisa ni, od Dela pričakujemo normalno poslovanje, potem bo sledil razpis za prodajo. Najverjetneje še letos.«