Tiskane izdaje
Ljubljana - Skupina Žito je prvih devet mesecev letos imela čisto izgubo v višini 566 tisoč evrov, kar je sicer za 259 tisoč evrov manj, kot so predvidevali v poslovnem načrtu.
Vrednost prodaje je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani za 3,8 odstotka manjša, a je na predvideni ravni.
Rezultati so, kot navajajo, posledica visokih nabavnih cen Žitovih strateških surovin. Te postopoma naraščajo že dalj časa in do letos še niso upadle, hkrati pa na prodajne rezultate vplivajo tudi spremenjene navade potrošnikov, ki so veliko bolj preudarni pri nakupu osnovnih življenjskih potrebščin.
Dobiček iz poslovanja Skupine Žito je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal 27 tisoč evrov, dobiček družbe Žito, d.d. pa 244 tisoč evrov.
Skupine Žito je v prvih devetih mesecih leta prodala za 79,2 milijona evrov, prodaja družbe Žito pa je dosegla vrednost 73,1 milijon evrov. Največjo rast prodaje (11 odstotkov) so v tem obdobju zabeležili v stebru mlinarstvo, medtem ko je v ostalih stebrih nekoliko upadla v primerjavi s prejšnjim letom: v stebru sodobna kuhinja za odstotek, v stebru kruh za tri odstotke, najbolj, za 11 odstotkov, pa je padla prodaja v stebru konditorstvo.
Družbi je uspelo v zadnji treh mesecih znižati tudi stroške iz poslovanja. »Glede na rebalans poslovnega načrta, so rezultati celo nekoliko boljši od prvotno načrtovanih. Hkrati pa v zadnjem kvartalu letošnjega leta pričakujemo boljšo prodajo zaradi sezonskega učinka prodaje nekaterih naših izdelkov kot so pecivo, čokolada, čaji, ki se konec leta prodajo v večjih količinah, kot sicer med letom in v poletnih mesecih. Dejstvo pa je, da so poslovanje Skupine Žito v prvih devetih mesecih letošnjega leta močno zaznamovale spremenjene navade potrošnikov. To je posledica že dalj časa trajajoče gospodarske in družbene situacije. Zaradi varčevanja, padanja kupne moči, po drugi strani pa naraščanja cen osnovnih surovin ter posledično končih izdelkov, opažamo več preudarnosti pri nakupih. Potrošniki kupujejo večkrat, a manj in takrat bistveno bolj preudarno. Vse pogosteje pa posegajo tudi po nižje cenovnih izdelkih in izdelkih, ki so v akcijah ter trgovskih blagovnih znamkah,« pravi Janez Bojc, predsednik uprave Žita.
Glavnino prihodka ustvarijo še vedno na domačem trgu, kjer se je prodaja zmanjšala za 3,3 odstotka. Na tujih trgih, kjer skupina ustvari 16,6 odstotkov vseh prihodkov, pa je bil zabeležen 1,6-odstotni padec prodaje. Nižja prodaja je predvsem posledica zmanjšanega odjema bonbonov in žvečilne gume pri dolgoletnem partnerju (in nekdanjemu solastniku Šumija), nemškem kupcu Hitschlerju. Z izjemo Hitshlerja vsa pomembna tuja področja namreč beležijo rast.
Nadzorni svet družbe, ki jo od sredine letošnjega leta vodi Janez Bojc, je sicer na seji konec avgusta že potrdil rebalans poslovnega načrta za leto 2012.
Tečaj delnice Žita, ki je v začetku leta dosegel vrednost 85evrov, je sredi julija padel na najnižjo vrednost v devetmesečju, na 50 evrov, konec septembra pa se je zvišal na dobrih 53 evrov, kar pomeni 37,6-odstotni padec na vrednost ob začetku leta.
