»Slaba banka hoče Mipovo premoženje zastonj«

Kromberk – Odstavljeni stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič je slabi banki z naznanitvijo kaznivega dejanja vrnil puščice, po odpovedanih dražbah nekdanjega primorskega živilskega velikana po delih pa aktualnega upravitelja Marka Zamana obtožuje, da omogoča slabi banki, da pod ceno prevzame Mipovo premoženje. Tako bi nekdanji zaposleni ostali brez poplačila.

Sodišče je na predlog Mira Benedejčiča razpisalo 15 posameznih dražb konec novembra, vendar jih je Marko Zaman preklical in jih utemeljeval z novimi okoliščinami, s katerimi da je bil seznanjen šele po razpisu dražb. »Takšna izjava sporoča javnosti, da so razpisane javne dražbe samostojnih enot Mipa škodljive in jih je bilo treba preklicati, je lažna in zavajajoča. S takšnim preklicem javnih dražb za prodajo samostojnih enot je Zaman nedopustno zlorabil funkcijo stečajnega upravitelja, zato da uresničuje namero slabe banke, da prevzame Mipovo premoženje v Kromberku v naravi, in to po možnosti brez prodaje s pobotom svojih terjatev,« je neposreden Benedejčič, ki ga je sodišče na začetku oktobra razrešilo na predlog upnikov. Ker trdi, da je bil postopek izveden nezakonito, se je na razrešitev pritožil, razsodbo pa pričakuje v dveh tednih.

Benedejčič je tudi pojasnil, zakaj je prodajal 15 od 16 enot kromberškega kompleksa. Eno od teh ima namreč v lasti Zavod za blagovne rezerve RS, zato jo je bilo treba oblikovati kot etažno lastnino. Zavod je dal soglasje, vendar bi morali to storiti tudi upniki, ki so v tem primeru DUTB, banka Unicredit in TCK, toda tega niso storili. »Tu gre zgolj za formalnost s spremembo vpisa hipoteke z ene parcele kot celote na posamezne etažne dele. Položaj hipotekarnih upnikov se s takšnim prenosom hipoteke ne spremeni, znesek hipoteke ostane isti. Ne glede na zaplet pri prodaji samostojne enote 16, ki bi bila pač dana naprodaj naknadno, pa v ničemer ne moti in ne zadeva prodaje drugih 15 samostojnih enot, ki so že bile dane na dražbo, kar je potrdilo in dovolilo tudi stečajno sodišče. Vse te enote so bile namreč oblikovane strokovno, z upoštevanjem vseh standardov in pogojev za delovanje samostojnih enot, kar je tudi prvi pogoj za njihovo uspešno prodajo,« pravi Benedejčič.

800.000 evrov namesto osem milijonov

Benedejčič in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) nikakor nista našla skupnega jezika, odkar je junija 2014 s prevzemom terjatev NKBM postala del stečajnega postopka. Razhajanja so posledica različnih pogledov na prodajo premoženja, ki ga je nekdanji stečajni upravitelj kot celoto prodajal neuspešno. Slaba banka je zato prvič njegovo zamenjavo zahtevala že pred letom dni in takrat navedla, da bi se morala strojna oprema v obratu odprodati najugodnejšemu ponudniku, izpraznjene nepremičnine pa bi odprodali v stečajnem postopku, s čimer bi tlakovali pot za morebitni vstop druge dejavnosti: »Če ne bi bilo do interesa za odkup nepremičnin, bi DUTB po vnaprej dogovorjeni znižani ceni proučila možnost odkupa oziroma pobota terjatev.«

Ob tem je slaba banka za premičnine tudi našla dva tuja ponudnika, med katerima je eden za stroje ponudil 800.000 evrov. »Naš cenilec je ob začetku stečajnega postopka strojno opremo ovrednotil blizu osmih milijonov evrov,« opozarja Benedejčič. Višina te kupnine je za nekdanjega stečajnega upravitelja ključna, saj so stroji prosti bremen, kupnina zanje pa da prestavlja splošno stečajno maso, iz katere se poplačajo prednostne terjatve – bivši delavci – in navadni upniki. »Zato sem si kot upravitelj prizadeval, da jih čim bolje prodamo v sklopu tehnološko zaokroženih samostojnih enot in v funkciji, kot so delovale v poslovni celoti. Potencialnim kupcem smo nekaj teh enot že dali v najem. Takšno sumljivo in za vse upnike škodljivo kupčijo na predlog slabe banke pa sem tedaj zavrnil, zato pa bil deležen vseh mogočih pritiskov, groženj in soočen z nezakonitimi postopki moje razrešitve,« je dejal.

Slaba banka v predkazenskem postopku

DUTB ga je prek sodišča zamenjala po osmih poskusih. Toda Benedejčič opozarja, da je Zaman kot odvetnik pogodbeni sodelavec slabe banke in da z njo že leto dni deluje pri uresničevanju njenega načina prodaje oziroma prevzema Mipovega premoženja v Kromberku. »Preklic javnih dražb za prodajo kompleksa je dejansko le Zamanovo vidno konkretno dejanje v tej smeri,« dodaja. Konec julija je specializiranemu državnemu tožilstvu naznanil sum storitve kaznivega dejanja za pregon zoper DUTB in tamkajšnjega upravljavca terjatev Mateja Sodina. »Če bi sledil namigom DUTB, bi oškodoval predvsem navadne upnike. Verjamem, da je moje ravnanje pravilno,« trdi. Na državnem tožilstvu so nam pojasnili, da je primer v predkazenskem postopku in ga zato niso komentirali. V slabi banki so sporočili, da z naznanitvijo suma kaznivega dejanja niso seznanjeni in da informacij o aktivnostih znotraj upravljanja posameznega primera do zaključka ne razkrivajo. Za komentar stečajni upravitelj Zaman ni bil dosegljiv.

Benedejčič je s prstom pokazal tudi na novogoriško mestno občino, ki da sledi načrtom DUTB z namero, da »mesna industrija nima več kaj iskati na tem prostoru«. Vendar župan Matej Arčon njegove navedbe zanika: »Želja mestne občine je, da bi se na tem območju vnovič vzpostavila uspešna gospodarska dejavnost ne glede na to, ali bi šlo za živilsko-predelovalno panogo ali katere druge. Potrebe bo pokazal trg. Za nas je pomembno, da se ta prostor spet gospodarsko oživi.«