Slaba banka za dolgove malih in srednjih podjetij

Ljubljana – Ustanovitev ene ali več zasebnih slabih bank, ki jo, kot smo razkrili v Delu, v sodelovanju z Banko Slovenije snujejo na ministrstvu za finance, naj bi bila namenjena predvsem prenosu slabih terjatev, ki jih imajo banke do malih in srednjih podjetij. Delež teh dolžnikov se je med nedonosnimi terjatvami bank namreč povzpel že na slabo polovico.

V kreditnih portfeljih slovenskih bank je po prenosih slabih terjatev na DUTB ostalo še 4,4 milijarde evrov oziroma 11,8 odstotka terjatev, ki zamujajo več kot 90 dni, z izločitvijo bank v nadzorovani likvidaciji, Probanke in Factor banke, pa 10,4 odstotka, kažejo februarski podatki Banke Slovenije. Pri tem gre pri 4,1 milijarde evrov za slaba posojila podjetjem: od tega 1,3 milijarde malim in srednjim podjetjem, približno milijarda poslovnim subjektom v tujini in približno milijarda posojil se nanaša na že prestrukturirane kredite ali na stečaje. Še posebej visok delež slabih terjatev imajo državne banke, in sicer NLB 25,5 odstotka, NKBM 23,5 odstotka, medtem ko je ta delež v Abanki 13,8-odstoten. Stopnja pokritja nedonosnih terjatev z oslabitvami oziroma rezervacijami v slovenskem bančnem sistemu je bila ob koncu lanskega leta 61-odstotna.

Za nadaljnje zniževanje deleža slabih posojil v bankah pod 10 odstotkov se zavzemajo tako na ministrstvu za finance kot v Banki Slovenije in v SDH. Državni sekretar Metod Dragonja je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela razkril, da vlada zato pripravlja podlage za oblikovanje ustanove z zasebnim kapitalom, ki bi od bank po tržnih cenah odkupovala slaba posojila. Kot je pojasnil, ima bančni sistem potrebo po nadaljnjem zniževanju slabih kreditov, vendar to ne more več potekati v državni sferi. »DUTB je v popolni državni lasti in ima garancijo za izdane obveznice. In vse, kar se tam dogaja, je ne le podvrženo pravilom o državnih pomočeh, ampak je tudi del statistik, ki se nanašajo na javni dolg.«

Posebne namenske družbe

Za dodatna pojasnila smo prosili tako ministrstvo za finance kot Banko Slovenije, a oboji odgovarjajo, da za zdaj bolj podrobnih pojasnil ne morejo dati. Neuradno pa nam je uspelo izvedeti, da bi se v ta namen lahko oblikovale posebne namenske družbe, kamor bi državne ali zasebne banke lahko po tržnih cenah prenašale slabe terjatve ali pa jih dajale v upravljanje. Pri tem naj bi šlo za iskanje sklopov istovrstnih terjatev, s čimer bi se dosegala določena ekonomija obsega. Banke bi prenose izvajale prostovoljno, svoje terjatve pa bi lahko na te družbe prenesel tudi DUTB, ki ima še za približno 900 milijonov evrov terjatev do malih in srednjih podjetij. Te posebne namenske družbe bi lahko družbe aktivno prestrukturirale in po potrebi tudi dokapitalizirale ali jim kako drugače zagotovile potrebne vire.

Zanimanje za nakupe slabih terjatev menda izkazujejo tuji skladi IFC in EBRD, po potrebi pa bi lahko v določenem delu sodelovala tudi država, je mogoče izvedeti. Takšna vzpostavitev trga slabih posojil bi bila po mnenju naših virov lahko dobro merilo tudi za DUTB, ki na trgu prodaja svoje terjatve.

Banke idejo podpirajo

Nekatere banke smo vprašali, ali jih prodaja slabih terjatev, kot jo snuje ministrstvo, zanima. V NKBM odgovarjajo, da bodo sodelovali pri prodaji slabih terjatev v skladu s sprejeto strategijo banke in napotili Banke Slovenije: »Banka podpira vsako rešitev, tudi napovedan nov model, po katerem bi banke lahko prodajale slabe terjatve zasebnim vlagateljem na trgu, če ta prispeva k siceršnjemu zasledovanju naših ciljev. To sta med drugim učinkovito poslovanje in izvajanje prestrukturiranja, s čimer lahko aktivno sledimo zavezam evropski komisiji. Če NKBM ob tem ostaja varna in dobičkonosna finančna institucija, aktivna zlasti na področju zmanjševanja obsega nedonosnih terjatev, so take rešitve lahko dobrodošle.«

V Banki Koper poudarjajo, da njihova matična skupina Intesa Sanpaolo skupaj z nekaterimi drugimi velikimi mednarodnimi bančnimi skupinami prav tako razvija nove modele za povračilo slabih terjatev. »Zato podpiramo aktivnosti Banke Slovenije in ministrstva za finance pri snovanju tovrstnih modelov, predvsem zaradi zagotavljanja podjetjem, ki izkazujejo potencial za okrevanje, da uspešno nadaljujejo poslovanje,« pravijo v koprski banki. V bruto kreditnem portfelju te banke delež »dvomljivih oziroma spornih« kreditov znaša 16,9 odstotka.

Slabe terjatve že prodajajo

V banki UniCredit poudarjajo, da banke lahko pod določenimi pogoji že zdaj prodajajo terjatve na trgu. Eden ključnih pogojev je denimo, da se pravni položaj dolžnika ob prenosu ne poslabša. Tako so v banki Hypo in Hypo Leasingu skladno s smernicami evropske komisije pri prestrukturiranju lani del terjatev prodali družbi B2 Kapital in s tem zmanjšali obseg slabih terjatev. »Tovrstna prodaja terjatev je v poslovnem svetu nekaj običajnega in v Hypu smo pri izpeljavi postopka ravnali v skladu z zakonodajo in pogodbami, podpisanimi s strankami,« pravijo v banki.

V Sberbank pa pojasnjujejo, da se odločajo za vsak posamezen primer, kjer se pojavi kakšen zainteresiran vlagatelj. Tak pristop bi verjetno obveljal tudi po realizaciji modela, ki je še v pripravi, pravijo in dodajajo: »Koliko bo model Banke Slovenije in ministrstva za finance zanimiv za banko Sberbank zdaj še ne moremo komentirati, ker nam podrobnosti zasnove niso znane.«