Tiskane izdaje
Uvodna ugotovitev se nanaša na trend rasti (oziroma upadanja) prihodka v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv. Slovenski indeks prihodka trgovine se je namreč v obdobju med 2011 in 2013 močno odlepil od trendov v EU in območju evra ter zdrsnil navzdol. Lani, ko se je ta kazalnik v Evropi že vztrajno vzpenjal, je v Sloveniji še precej utrujeno kazal znake rahlega oživljanja. Tako Umar kot tudi evropska komisija sta v svojih spomladanskih napovedih poudarjala, da se bo to leto nadaljevala krepitev prispevka zasebne potrošnje h gospodarski rasti. To pa lahko prinese pozitivne premike tudi v trgovini, se nadejajo v TZS.
Infografika: Delo
Krepko pod letom 2008V prvih petih mesecih letos se je v primerjavi z enakim obdobjem lani realni indeks prihodka v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv v EU povišal za 2,8 odstotka, v Sloveniji pa za 2,9 odstotka. Vendar se je v primerjavi z istim obdobjem leta 2008 realni indeks v EU povišal za 5,4 odstotka, v Sloveniji pa je nižji, in to kar za 12 odstotkov. Slabše rezultate beležijo le še v Španiji, na Cipru in v Grčiji.
Prihodek seveda zaznamuje kupna moč prebivalstva, merjena z BDP na prebivalca. V Sloveniji je bila najvišja leta 2008, ko je BDP na prebivalca dosegal 89 odstotkov povprečja EU. Nato je do leta 2013 upadel na 80 odstotkov povprečja in obstal le še za odstotno točko nad tistim iz let 2000 in 2001. Kupna moč se je nato spet obrnila navzgor in lani prišla na 83 odstotkov povprečja EU.
Podatki Sursa za lani kažejo, da je trgovini lani največ prihodkov prinesla hrana in pijača (četrtino), sledijo energenti in motorno gorivo (17 odstotkov), osebna vozila in oprema (13), zdravila, medicinski pripomočki in kozmetika (9), oblačila in obutev (7), tobak in tobačni izdelki (5), gradbeni material, inštalacije in tehnični izdelki (5), električni aparati in naprave (4), oprema za dom in zeleni program (po 3) in drugo.
Po podatkih Ajpesa v slovenski trgovini prevladujejo mikro družbe. Po številu jih je bilo leta 2015 kar 93,6 odstotka, skupaj pa so ustvarile 18,7 odstotka celotnih prihodkov v trgovini in zaposlovale skoraj 29 odstotkov vseh zaposlenih v trgovini. Velikih družb je bilo 115 ali 0,7 odstotka podjetij v tej dejavnosti, ustvarile so več kot polovico trgovskih prihodkov in zaposlovale 41 odstotkov zaposlenih v trgovini.
Infografika: Delo
Spletna trgovina v vzponuSurs meri internetno prodajo skozi podjetja, ki imajo vsaj 10 zaposlenih in prodajajo prek spletnih strani. Delež takih podjetij v gospodarstvu Slovenije je od leta 2010 do 2015 zrasel z 8,2 odstotka na 17 odstotkov, v dejavnosti trgovine pa celo s 13,2 odstotka na 30 odstotkov. A medtem ko pri nas spletna trgovina ustvari (podatek je iz leta 2014) okoli 0,8 odstotka celotnih trgovskih prihodkov, je ta delež v EU dvoodstoten in stabilen.
Delež oseb, ki nakupujejo na spletu, se je na ravni EU od leta 2006 do 2015 zvišal s 26 na 53 odstotkov, v Sloveniji pa s 13 na 39 odstotkov, za kar gre zahvala razvoju informacijske tehnologije. Rast je še občutnejša, če gledamo zgolj uporabnike interneta.
Zanimiv je tudi podatek, da na ravni EU kar 88 odstotkov spletnih potrošnikov kupuje pri domačem prodajalcu (v Sloveniji 76 odstotkov), čez mejo znotraj EU si upa 30 odstotkov povprečnih evropskih kupcev in kar 43 odstotkov Slovencev. Manjša sta deleža tistih, ki kupujejo zunaj EU.
Nakupovalne navade ostajajo
Trgovci opažajo, da je vzdušje med potrošniki letos nekoliko bolj optimistično, a njihove nakupovalne navade ostajajo nespremenjene že nekaj let. Bolj so preudarni, premišljeni, nakupujejo pogosteje, manj impulzivno, svoje nakupe pa načrtujejo vnaprej. Pomembno jim je ustrezno razmerje med ceno in kakovostjo blaga, v ospredju je inovativnost izdelka, raven opravljene storitve, pri čemer ne zadostuje več povprečnost.
