Slovenci žal prevečkrat prepuščajo posle drugim

Jože Vahčič išče poslovne priložnosti na Kitajskem s pomočjo štirih kitajskih partnerjev, med njimi tudi s pomočjo delniške družbe Top Sources Trading s sedežem v Hong Kongu, ki je Vahčičevo podjetje izbralo za ekskluzivnega zastopnika ZN za področji Evrope in Afrike.

»Slovenska podjetja sama težko pridejo do poslov z Združenimi narodi (ZN), če z njimi nimajo nekajletnih izkušenj s poslovnim sodelovanjem in v prvi vrsti s korektno izpolnitvijo sklenjenih pogodb. Z njimi lahko poslujejo le podjetja, ki so si pridobila take reference, kakršne ima naš kitajski partner pravi Vahčič, ki ima dolgoletne izkušnje z uvozom in izvozom na Kitajsko. V preteklih letih in še danes pomaga pri navezovanju številnih stikov med slovenskimi in kitajskimi poslovnimi partnerji, ker je gospodarsko sodelovanje specifično in oteženo zaradi geografske oddaljenosti Kitajske in velikih kulturnih razlik. Znano je, da je prvi posel s Kitajci težko skleniti, ko pa so poslovni stiki enkrat navezani, si redko premislijo in so tozadevno zelo zanesljivi. Kitajci namreč veliko stavijo na svoje dobro ime in so že pregovorno izjemni trgovci. Njihova skromnost je za Evropejce precej neobičajna, kar slovenske poslovneže pogosto zavede, da postanejo prehitro preveč samozavestni,« pravi Vahčič.

Izgubljene priložnosti

Slovenci so doslej na Kitajskem zamudili že veliko priložnosti. Trimu Trebnje se je pred tremi leti izmuznil velik posel, vreden okrog 30 milijonov dolarjev za izdelavo bivalnih kontejnerjev za mirovne sile ZN, o čemer smo v Delu že poročali. Žal so Slovenci ostali praznih rok, ker so postavili previsoke cene in je posel na koncu dobilo neko italijansko podjetje. Trebanjcem se je lani v jeseni ponudila še ena priložnost za izdelavo 1950 sanitarnih kontejnerjev. Ker so bili v Trimu zasedeni, so se bili prisiljeni odpovedati tudi tej kupčiji.

Podobno se je zgodilo s podjetjem Arcont iz Gornje Radgone in Elektroelementu lzlake, ki se je lensko leto odpovedal zanimivemu poslu za ZN v Španiji, ocenjenemu na več milijonov dolarjev. Dober posel se je obetal tudi Smeltu s pohištveno opremo in podjetju Riko inženiring ki smo mu ponujali obnovo hotela ZN v Afriki, je povedal Vahčič.

Žal se je zalomilo tudi proizvajalcu pohištva, podjetju Gonzaga. Pred tremi leti se jim je nasmihala priložnostn da bi na Dunaju obnovili objekt IAEA. Posel je bil vreden nekaj sto tisoč dolarjev, vendar smo bili Slovenci tudi tokrat predragi. »Z Gonzago smo bili tudi na tenderju v Beogradu s pohištveno opremo za šole in vrtce. Podjetje Gonzaga seje zelo trudilo, vendar s projektom lal nismo uspeli,« se spominja Vahčič.

Trudili so se tudi v Sevniškem Stillesu, in sicer za opremo knjžnice na sedežu ZN Mednarodne organizacije za delo (ILO) v Ženevi. Tu se kažejo nove priložnosti v naslednjih petih letih, saj se pripravlja obnova in celotna rekonstrukcija sedeža ILO, kar pomeni dobavo okrog 900 pisarn z vso opremo.

Delo slovenskih rok in pameti lahko Slovenijo popelje v boljše čase, je prepričan Vahčič, ki ima na Kitajskem svojega dobavitelja od katerega že več let kupuje mreže za zaščito vinogradov. VahIčič je nakup pogojeval z izvozom slovenskega blaga. Lani so tega kitajskege dobavitelja in po novem tudi kupca našega vina peljali v nekaj slovenskih vinskih kleti.

S Kmečko zadrugo Krško, so decembra že realizirali prvi izvoz vin vključno z vrhunskimi predikati, s katerimi so dosegli visoke cene.

vrhunskimi predikati - s poznimi trgatvami,zizbori, kjer so dosegli visoke cene.

Vahčičevo podjetje ima ravno v teh dneh na mizi 2 do 3 milijone dolarjev vredno naročilo za posebne obrambne bariere. Njihov kitajski partner ima pogodbo z ZN sklenjeno za dvakrat po tri leta za dobave v zahodnoafriški Mali.

Visoka tehnologija in vina

Največ priložnosti na Kitajskem imajo slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z visokimi tehnologijami. Kitajci se zelo radi pohvalijo z novimi naprednimi tehnološkimi projekti, saj imajo ti zanje tudi simbolni pomen, s katerim preostalemu svetu sporočajo, da stopajo ob bok ali celo na čelo svetovnih velesil.

Več možnosti je tudi za zavarovalničarje in poznavalce mednarodnega prava, kjer Kitajci še nekoliko zaostajajo. Priložnost je tudi za slovenske vinarje, saj buteljke kakovostnejših vina na Kitajskem dosegajo cene do 100 evrov. Kulture pitja vina so se Kitajci že pred leti začeli učiti od Francozov, ki danes obvladujejo kitajski trg, kjer v zadnjih letih prodajo tudi veliko vin iz Avstralije, Južne Afrike in Čila.

Kitajci cenijo predvsem rdeča francoska vina, sicer pa je poznavanje vin precej slabše kot v Evropi, kar je razumljivo zaradi pomanjkanja vinarske tradicije. Podjetje Alps Wine iz Arje vasi je že pred leti na kitajski trg začelo izvažati vina vrhunskih blagovnih znamk kot so Pullus, Zlati grič, Vina Koper in Goriška brda. Ker ne morejo prodajati le vrhunskih vin, ki praviloma dosegajo zelo visoke cene, so se odločili za dopolnitev ponudbe slovenskih vin pod blagovno znamko Alps Wine, ki so polnjena v Sloveniji in cenejša. E.R.